Muzej je drugi čudež pri Kobaridu

“Zgodovina poučuje vsak dan, ne najde pa učencev,” je ena izmed misli, zapisanih v spominsko knjigo Kobariškega muzeja. Slabe stvari se ponavljajo. Toda v primeru kobariškega muzeja prve svetovne vojne to ne bo držalo. Obiskovalcem z razstavami in številnimi dogodki posredujejo sporočilo, da se tragični dogodki ne smejo ponoviti. Velika odzivnost dokazuje, da jim uspeva.

Nenehno, ob obletnicah pa še posebej, je treba obnavljati 
sporočilo miru. Foto: Neva Blazetič
Nenehno, ob obletnicah pa še posebej, je treba obnavljati sporočilo miru. Foto: Neva Blazetič

KOBARID > Kobariški muzej s svojim sporočilom miru, ki ga izkristalizirajo tragične fotografije, nenehno osvešča. Odzivnost je množična. V tem času so našteli že skoraj poldrugi milijon obiskovalcev, kar ga uvršča med najbolj obiskane muzeje v Sloveniji.

Večji od sanj

V soboto je direktor Jože Šerbec na tradicionalnem dnevu odprtih vrat skupaj s številnimi prisotnimi, med katerimi je bila tudi generalna italijanska konzulka Iva Palmieri, pregledal opravljeno delo. Presega sanje skupine kobariških zanesenjakov, ki so pod idejnim vodstvom Zdravka Likarja ter s pomočjo številnih ustanov in sponzorjev muzejska vrata odprli 20. oktobra 1990. “Želel sem, da zgradimo muzej, ki bo posvečen stotisočem navadnih vojakov, ki so trpeli in umirali ob Soči in gorah nad njo. In to vsem vojakom, ne glede na narodnost. Moja ideja je bila ohraniti spomin na trpeče in umrle vojake, negovati spomin na begunce in žalujoče svojce, “ se spominja Likar. Uspelo jim je.

Prepoznavna blagovna znamka

Četrtstoletnico praznujejo v času spominjanja na stoletnico prve svetovne vojne, ko se dogodki nenehno nizajo in se je število obiskovalcev povečalo za petino. “Muzej postaja ena najprepoznavnejših blagovnih znamk Slovenije v svetu,” je v brošuri ob okrogli obletnici zapisal Silvester Gaberšček. Kobariški župan Robert Kavčič je poudaril njegov pomen za razvoj zgodovinskega turizma.

Slavnostni govornik Saša Vuga se je s slikovitimi besedami sprehodil skozi daljše kobariško zgodovinsko obdobje. “Po vojaškem čudežu leta 1917 se je v Kobaridu zgodil drugi čudež leta 1990, ko je skupina bistrih, požrtvovalnih ljudi skoraj iz nič ljudem podarila kulturni hram.”

Italijanska vojska v zgornjem Posočju

Na ogled so postavili razstavo o italijanski kraljevi vojski na goratem območju soške fronte, ki jo je zasnoval kustos Željko Cimprič.“Izstopajo fotografije z območja Krnskega pogorja in fotografski dnevnik sanitetnega stotnika dr. Augusta Wittinga iz Firenc, ki je vodil vojni bolnišnici v Kobaridu in Srpenici. Oktobra prihodnje leto ji bo sledila sestrska, na kateri bodo obiskovalcem vpogled v preteklost odstirale fotografije in pripovedi pripadnikov avstro ogrske vojske,” pojasnjuje.NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano