Mreža za nove materiale

S projektom Retina, ki je dobil sredstva programa Interreg Slovenija-Avstrija, bodo znanstveniki iz raziskovalnih in tehnoloških ustanov na obeh straneh meje, združili moči in ponudili svoje znanje gospodarstvu. Cilj je ustvariti povezano ponudbo znanj in kompetenc, ki bodo podjetjem omogočali, da bodo rešitve za svoje težave ali izzive našli na enem mestu.

VIPAVA > Denimo, da podjetje proizvaja hladilnike in ima težave z lastnostmi izolacijskega materiala. Da ni dovolj veliko, da bi imelo svoj lastni oddelek za raziskave in razvoj, rešitev težav pa bistveno vpliva na uspeh izdelka na tržišču. Če ima podjetje sedež v regijskih ali nacionalnih središčih z velikimi raziskovalnimi inštituti, lahko pomoč dobi tam. Veliko znanja in raziskovalnega potenciala pa je tudi v ustanovah v manjših krajih, denimo Novi Gorici, a gospodarstveniki do znanstvenikov prvič težje najdejo pot in drugič, manj verjetno že ob prvih poskusih naletijo natanko na tista znanja, ki jih potrebujejo.

Retina, ki je dobila milijon in pol evropskega denarja, znanstvenike iz manjših krajev v Avstriji in Sloveniji povezuje v mrežo ter gradi enotno vstopno točko. Vodilni partner projekta je Univerza v Novi Gorici (UNG). Sodelujejo še Primorski tehnološki park, ljubljanski Kemijski inštitut, tehniška univerza iz Gradca, univerza in center za raziskovanje polimerov iz Leobna. “Veliko vključenih ustanov že sodeluje z industrijo,” je pojasnil Primož Rebernik Ribič z UNG. V skupno raziskovalno delo bodo vključili sedanje industrijske partnerje, predvsem pa želijo poiskati pa nove: “Podjetjem želimo omogočiti dostop do raziskovalne infrastrukture, jim pokazati možnosti, ki so jim na voljo, ko iščejo odgovore na razvojna vprašanja. Ter jim pomagati postaviti ta vprašanja, torej predstaviti svoje izzive na tak način, da bo raziskovalno delo lahko steklo.”

Obetajo si, da bodo v naslednjih mesecih vzpostavili stik z vsaj nekaj deset gospodarskimi družbami in preverili možnost sodelovanja z vsemi povezanimi ustanovami. “S tem bomo okrepili tudi medsebojno sodelovanje na področju raziskovanja,” napoveduje vodja projekta Giovanni de Ninno (UNG).

Področje, s katerim se ukvarjajo vsi vključeni raziskovalci, so novi materiali. Bi lahko iz sedanjega sodelovanja zrasel center odličnosti, podoben tistemu, ki se na Univerzi na Primorskem posveča lesu? “Prijavili smo se na isti razpis kot InnoRenew, žal neuspešno,” je pojasnil Aljaž Rener z UNG, ki se strinja, da projekti, kakršen je Retina, lahko tlakujejo pot čemu še bolj ambicioznemu.

VESNA HUMAR

---