Mlinotestu grozi skoraj milijonska odškodnina

Ajdovski Mlinotest nikoli ni bil lastnik nekdaj znane vipavske gostilne Adria, vseeno pa potomci nekdanjih lastnikov od družbe terjajo odškodnino za nezmožnost uporabe objekta med letoma 1991 in 2007. Sodišče je razsodilo, da jim mora Mlinotest skupaj z obrestmi plačati približno 900.000 evrov. To za družbo pomeni mlinski kamen okrog vratu. O zadevi bo odločalo višje sodišče.

VIPAVA > Ob robu parka pred Lanthierijevim dvorcem v Vipavi že nekaj let žalostno propada nekdaj znana vipavska gostilna Adria. Gostilna s prenočišči je po pripovedovanju domačinov slovela že pod Italijo, ko so v Vipavo zahajali gostje iz Trsta in iz drugih središč. Posel je cvetel tudi v času, ko je bila Vipava polna vojakov jugoslovanske vojske.

Posel v hotelu je nekoč cvetel, po odhodu JLA vse zamrlo

Nekdaj mogočna stavba je po drugi svetovni vojni doživela podobno usodo kot številne druge. Del objekta je bil podržavljen. Potomci nekdanjih lastnikov so leta 1992 vložili denacionalizacijski zahtevek za vračilo objekta v naravi. Postopek se je s pravnomočno odločbo končal jeseni leta 2007.

Lastnik drugega dela objekta, ki ni bil podržavljen, z dvoriščem in baliniščem, je ajdovski Mlinotest. Njegova hčerinska družba, Hotel Planika, je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Ajdovščini in Vipavi upravljala številne gostinske lokale. Po podatkih agencije Dialog, ki v Mlinotestu skrbi za odnose z javnostmi, je izvršni svet Občine Ajdovščina leta 1982 Gostišče Adria oddal v začasno upravljanje Mlinotestu oziroma njegovemu tozdu Hotel Planika. Ta je, tudi kot d.o.o., z gostiščem upravljal do leta 1998. Po inšpekcijskem nadzoru bi moral v prenovo objekta vložiti precej denarja. A dve tretjini objekta, vključno s sobami v nadstropju, sta bili že od odhoda jugoslovanske vojske prazni. Ker posla ni več bilo, so gostišče zaprli. Dve leti kasneje je šel Hotel Planika v stečaj. Mlinotest je ključe Gostišča Adria spomladi 2002 predal Občini Ajdovščina.

Plačati morajo, čeprav niso bili lastniki

“Mlinotest formalno nikoli ni bil lastnik nepremičnine. V zemljiški knjigi je bila kot lastnica vpisana Občina Ajdovščina, po razdelitvi občine pa nova Občina Vipava. Mlinotest je z njo sicer sklenil pogodbo za ureditev zemljiškoknjižnih razmerij, a do tega nikoli ni prišlo. Kljub temu je vrhovno sodišče že v postopku denacionalizacije razsodilo, da je Mlinotest zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja. To je ključni razlog, da denacionalizacijski upravičenci zdaj od Mlinotesta zahtevajo odškodnino za nemožnost uporabe objekta od leta 1991, ko je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, do leta 2007, ko so objekt dobili nazaj,” v imenu Mlinotesta pojasnjuje direktorica agencije Dialog Vera Kozmik Vodušek.

Ne gre za drobiž, saj upravičenci ocenjujejo, da so bili v teh letih oškodovani za potencialno najemnino v višini 2,7 milijona evrov. Tudi ne gre za izjemo, saj je bilo v zadnjih letih denacionalizacijskim upravičencem po razsodbah vrhovnega sodišča v več primerih prisojenih tudi nekaj milijonskih zneskov.

V Mlinotestu dvomijo, da je bila cenitev pravilna

Dosedanji sodni postopek Ajdovcem ni bil naklonjen. Mlinotestu grozi, da bo moral po odločbi prvostopenjskega sodišča upravičencem skupaj z obrestmi plačati približno 900.000 evrov. V 15 dneh. Zoper sodbo so se v Mlinotestu pritožili in izpostavili številne protiargumente. “Pričakujejo, da bo višje sodišče zadevo vrnilo na prvo stopnjo vsaj z napotkom za znižanje prisojenega zneska. Prepričani smo, da je znesek nepravičen. Po izračunu Geodetske uprave je nepremičnina vredna dobrih 84.000 evrov, od Mlinotesta pa terjajo 900.000 evrov. Upravičeno dvomimo v oceno sodnega cenilca in postavljeno odškodnino. Po neverjetnem naključju je namreč sodni cenilec za nepremičnine tudi eden od upravičencev. Ali gre v tem primeru za cehovsko prijazno cenitev? Kaj pa nepristranskost?” opozarja Vera Kozmik Vodušek.

Direktorica agencije Dialog v imenu Mlinotesta ocenjuje, da bi bila trenutna razsodba za družbo mlinski kamen okoli vratu. 900.000 evrov znaša 810 povprečnih plač, ali še drugače, tolikšno plačo dobi v enem letu 67 Mlinotestovih delavcev. Mlinotest tega denarja nima. Za plačilo odškodnine je po podatkih iz poslovnega poročila oblikoval rezervacijo v višini 418.000 evrov. Če se bo sodni postopek končal drugače, bodo šli vse do Evropskega sodišča, še napovedujejo v Mlinotestu.

Sodna praksa pod vprašajem

Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov bistvo problema tiči v sodni praksi, ki jo je zavzelo vrhovno sodišče. Kot opozarjajo, je zakonu o denacionalizaciji dalo vsebino, ki v njem ni napisana.

Zakon o denacionalizaciji v 72. členu namreč določa le, da se “odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona, ne priznavajo.”

ALENKA TRATNIK

---