Mladi z zadrugo do stanovanj

V Mladinskem svetu Ajdovščina se pri reševanju stanovanjskega problema mladih vse bolj ogrevajo za vzpostavitev stanovanjske zadruge. Ideja temelji na dolgoročnih najemniških stanovanjih za člane zadruge. Prednosti so v manjši najemnini in nižjih stroških, začetna ovira je lahko najem posojila, a pri tem računajo na pomoč občine.

AJDOVŠČINA > Občina Ajdovščina je pred dvema letoma kot ena prvih občin v Sloveniji sprejela strategijo za mlade, kjer je predvidela tudi ukrepe, ki bodo povečali dostopnost do stanovanj zanje. Analiza, ki jo je med pripravo strategije opravil Mladinski svet Ajdovščina (MSA), je potrdila, da se je družbeni položaj mladih poslabšal. “Stopnja brezposelnosti med mladimi se je povečala, vse pogostejše so nestalne in manj kakovostne oblike zaposlovanja, posledično se povečuje finančna odvisnost od staršev. Tudi pri reševanju stanovanjske stiske. In če jim v občini ne bomo ponudili primernih možnosti za bivanje, se bodo še hitreje odseljevali,” pojasnjuje predsednica mladinskega sveta Helena Harej.

Samo ugodna posojila niso dovolj

V MSA so preverili ukrepe, ki jih občina že izvaja. “Ugotovili smo, da ugodna posojila ali razpisi za neprofitna stanovanja za mlade niso rešitev. Zato smo iskali alternativne poti in prišli do stanovanjske zadruge. Pri nas gre za relativno nov pristop, v tujini pa so že ustaljena praksa. Posamezniki se vanjo vključijo z namenom, da si zagotovijo neprofitno najemniško stanovanje. Člani so lastniki zadruge in soodločajo o vseh zadevah,” pravi Harejeva.

Ajdovci preučujejo različne modele stanovanjskih zadrug. V večini primerov pa gre za to, da člani zadruge pridobijo gradbeno parcelo, posojilo in zgradijo večstanovanjski objekt, v katerega se vselijo. Posojilo se vrača iz najemnin, ko je plačano, se najemnina lahko zmanjša. “V proces se aktivno vključi tudi občina. Pomaga lahko s premostitvenim posojilom za pridobitev gradbenega dovoljenja, običajno nudi garancijo za bančno posojilo in pomaga z ugodnimi zemljišči ter z oprostitvijo komunalnega prispevka,” našteva Harejeva. V MSA se zavedajo, da brez konkretne podpore občine projekt ne more uspeti. “Glede na dosedanje pogovore je župan naklonjen pobudi, a o konkretnih finančnih in drugih zadevah se še nismo pogovarjali.”

Nujno je sodelovanje članov

Rešitev stanovanjskega problema za nedoločen čas, možnost pridobivanja subvencij, stabilna in v praksi za 15 do 20 odstotkov nižja najemnina od tržne, možnost soodločanja stanovalcev, racionalna izraba prostorov z veliko skupnimi prostori in posledično nižji stroški, so po njenem mnenju le nekatere prednosti tovrstnih zadrug. “Na drugi strani so tudi slabosti, najem posojila, začetni vložek, zavedanje, da nepremičnina nikoli ne postane last posameznika, in sistem, ki v Sloveniji še vedno podpira lastniška stanovanja. Zato bo treba narediti miselni preskok.”

V mladinskem svetu se zavedajo, da jih čaka še veliko dela. Do poletja želijo preučiti dobre prakse in možnosti za vzpostavitev zadruge v občini in preveriti zanimanje. Do jeseni želijo zbrati skupino 15 do 20 članov, ki bi bili pripravljeni vstopiti v zadrugo. Delo mladinskega sveta bo končano, ko bo zadruga ustanovljena. Ciljna skupina so sicer mladi, a zaželeno je, da bi se v zadrugo vključile različne generacije. Nenazadnje bo za marsikoga velika enodružinska hiša kmalu preveliko breme.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2011 v občini 5698 naseljenih in 1568 nenaseljenih stanovanj, med njimi je bilo 1427 praznih. Med naseljenimi je bilo 4671 lastniških, 358 najetih in 669 stanovanj z drugimi oblikami lastništva. Po podatkih, ki so jih nedavno zbrali v občinskem oddelku za družbene dejavnosti, je povprečna cena za stanovanja v Ajdovščini 1370, za nova stanovanja pa 1650 evrov za kvadratni meter. Povprečna cena za hiše v Ajdovščini je 650, za nove hiše pa 870 evrov za kvadratni meter. Občina ima 115 stanovanj, od tega 112 neprofitnih in tri službena. Povprečna čakalna doba prosilcev za neprofitna stanovanja je štiri leta.

Župan je za

“Taki pobudi in obliki združevanja z namenom reševanja stanovanjskega problema mladih in mladih družin sem zelo naklonjen. Ne poznamo pa še tehničnih podrobnosti. Računam, da bomo letos preverili različne modele in možnosti, kako lahko občina pomaga. Najprej pa moramo izvedeti, kakšno je sploh mnenje ljudi. Če ne bo zakonskih ovir, bo občina projekt konkretno podprla. Brez vložka lokalne skupnosti ni izvedljiv in niti ni več smiseln,” pravi župan Tadej Beočanin.

ALENKA TRATNIK

---