Mladež naj jé povečini to, kar zrase pred domačim pragom

Lokalno pridelano sadje, zelenjava in drugi izdelki so bolj zdravi in sveži, zato ni razloga, da bi se na krožnikih šolarjev pojavljale češnje iz Španije in marelice iz Italije, opozarjajo pridelovalci na Ajdovskem. V šolah iščejo domače pridelke in izdelke, a pogosto ne vedo, na koga naj se obrnejo. Občina zdaj pripravlja ukrepe, s katerimi bo organizirala ponudbo in povečala oskrbo z lokalno pridelanimi živili.

AJDOVŠČINA, NOVA GORICA > “V Vipavski dolini imamo češnje, marelice, breskve, grozdje, kaki, kivi, krompir, blitvo, solato, čebulo, česen, stročji fižol, bučke. A veliko vrtcev, šol, tudi gostincev še vedno kupuje sadje in zelenjavo od drugod. To moramo spremeniti,” meni največji pridelovalec češenj v Vipavski dolini Bogdan Slokar iz Lokavca, ki je tudi predsednik ajdovske komisije za kmetijstvo. Na občino in župana so naslovili pobudo za organizacijo odkupa lokalnih pridelkov in postavitev manjše hladilnice. Občina je zavodom poslala vprašalnik, koliko sadja in zelenjave porabijo.

Za enak denar več sadja

“Ne moremo zahtevati od šol in vrtcev, da bodo kupovali lokalne pridelke, če ne vedo, kdo ponuja sadje, kdo zelenjavo, mlečne izdelke, med in kdaj je najbolj primeren čas za naročila. Z boljšo organizacijo bi šole za enak denar dobile več sadja. A prvi korak moramo narediti mi. Za začetek bomo pripravili brošuro z vsemi ponudniki. V občinskih razvojnih načrtih pa se pogovarjamo o tržnici vipavskih pridelkov in izdelkov ter o gradnji hladilnice,”napoveduje Slokar in dodaja, da bi morali spremeniti tudi zadeve na državni ravni: “Projekta Zdrav slovenski zajtrk in Shema šolskega sadja in zelenjave sta premalo. Ministrstva bi se morala uskladiti in podpreti domače pridelovalce tudi tako, da bi javnim zavodom omogočila nakup večjih količin lokalnih živil zunaj javnega naročanja. Zakaj ne bi iz javnih naročil namesto 20 izvzeli 30, 35 odstotkov za lokalne pridelke?”

V zavodih iščejo lokalna živila

V javnih zavodih imajo različne izkušnje in prakse. Nekateri sodelujejo s posameznimi ponudniki, drugi se povežejo s socialnimi podjetji in zadrugami, ki združujejo več ponudnikov. V OŠ Šturje se vključujejo v shemo šolskega sadja in zelenjave in tradicionalni slovenski zajtrk, kjer učencem ponudijo domača jabolka, kruh in med, pa tudi sicer sodelujejo z nekaterimi pridelovalci. “Seveda se zavedamo pomena lokalno pridelane hrane s prehranskega, zdravstvenega in ekološkega vidika ter trajnostnega razvoja. Oskrba z domačimi pridelki bi bila lahko boljša, če bi bolje poznali možnosti. Zato je pobuda ajdovskih pridelovalcev dobrodošla,” pravi ravnateljica šole Lea Vidmar. Tako v OŠ Šturje kot v OŠ Danila Lokarja sami pripravljajo le šolsko malico, kosila pa jim kuhajo v ajdovski srednji šoli, zato živil zanje ne naročajo.

Organizirana ponudba je dobrodošla

V OŠ Danila Lokarja se pri sadju in zelenjavi odločajo med ponudbami posameznih pridelovalcev. “Prizadevamo si, da bi res dobili domača živila, ki so bolj sveža, običajno iz integrirane pridelave, tudi odzivni čas je krajši. Če nam česa zmanjka ali je kaj narobe, se lahko hitreje dopolni, zamenja pošiljko. Tudi pri javnih naročilih gledamo na lokalno ponudbo, seveda je pomembna tudi cena. Zagotovo pa bi bilo laže, če bi se ponudniki povezali. S tem bi zagotovili večjo količino in bolj raznoliko ponudbo na enem mestu,” pojasnjuje Tanja Čermelj iz OŠ Danila Lokarja.

Tudi v Otroškem vrtcu Ajdovščina podpirajo tovrstne ideje. Dve leti so sodelovali z zadrugo Brinjevka, poslužujejo se tudi zakonskih možnosti in zunaj javnih naročil kupujejo lokalna živila. “Bomo pa zelo zadovoljni, če se bodo lokalni pridelovalci v Vipavski dolini povezali in ponudili kakovostne ter cenovno dostopne proizvode,” pojasnjuje ravnateljica Alenka Močnik.

Že kupujejo v svoji okolici

Tudi na Goriškem že sodelujejo z lokalnimi ponudniki. Ker ima OŠ Frana Erjavca le razdelilno kuhinjo, živil za kosila ne naroča. Zato pa jih za malico, in kot so pojasnili v šoli, pri tem sodelujejo prav z okoliškimi pridelovalci. “Sadje, ki ga otrokom ponudimo za malico, je izključno slovenskega porekla, večinoma iz lokalne pridelave. Približno 80 odstotkov ga naročamo pri okoliških kmetih, vključenih v integrirano pridelavo, oziroma v Sadjarskem centru. Pri lokalnem pridelovalcu naročamo tudi mleko in nekatere mlečne izdelke,” pravi pomočnica ravnatelja Andreja Glavan Podbršček.

Kot je še povedala, so za shemo šolskega sadja v zadnjem letu dni kupili izključno slovenske pridelke, z izjemo mandarin, in od okoliških kmetov, vključenih v integrirano pridelavo. “Žal sadja in zelenjave iz ekološke pridelave nismo naročali, ker je cena previsoka,” je dodala.

V Novi Gorici nov razpis

V Vrtcu Nova Gorica so po besedah ravnateljice Ksenije Dujec trudijo zagotavljati pestro in kakovostno prehrano ter so zato ob oddaji javnega naročila pred štirimi leti oblikovali sklope živil. A odzval se ni noben pridelovalec z Goriške, pravi ravnateljica, razen trgovca Polavi, ki zdaj vrtcu dobavlja skoraj vse sadje in zelenjavo. Za vse sklope živil so sicer sklenili sporazume s slovenskimi dobavitelji.

“Jeseni bomo izvedli nov razpis in iščemo lokalne pridelovalce za sodelovanje,” je dejala Dujčeva. Glede na izkušnje ugotavlja, da dobavitelji prav pri sadju in zelenjavi s težavo zagotavljajo ustrezne količine posameznega živila: “Morda pa je to priložnost za socialno podjetništvo, da bi lahko vrtce zalagali z dovolj pridelki.”

ALENKA TRATNIK,

AMBROŽ SARDOČ

---