Mirenci gredo z vodo nad vodo

V Mirnu bodo v soboto predstavili pilotno protipoplavno zaščito, ki je plod sodelovanja med občinsko civilno zaščito in podjetjem MT2 iz Ljubljane. Gre za petnajstmetrske UV obstojne PVC cevi, ki se jih napolni z vodo. Ko bodo grozile poplave, jih bodo namestili na treh lokacijah ob Vipavi, v skupni dolžini 510 metrov.

MIREN > “Pilotni projekt je nastal na pobudo civilne iniciative, vodenje pa je prevzela občinska civilna zaščita. Protipoplavno zaščito (PPZ) bomo postavili na treh lokacijah, in sicer v Mirnu od mosta po levi brežini reke Vipave do občinske stavbe, ob jezu v Orehovljah ter v zaselku Vrtoče,” razlaga poveljnik Civilne zaščite Občine Miren-Kostanjevica Dean Bizjak.

V katastrofalnih poplavah decembra 2009 in septembra 2010 je voda zalila številne kleti in pritličja hiš v občini. Ker so spoznali, da se na področju zagotavljanja poplavne varnosti nič ne premika, so se domačini, ki živijo na poplavno ogroženem območju na levem bregu Vipave v Mirnu, združili v civilno iniciativo. “Občini smo predlagali te cevi, ki simulirajo nasip. Gre za hiter in učinkovit način protipoplavne zaščite, ki v svetu dobro funkcionira. To je velik korak naprej, ni pa dolgoročna rešitev,” pravi vodja civilne iniciative Valter Pavšič.

Prvotne cevi niso bile uporabne

Civilna zaščita, ki vodi projekt, in civilna iniciativa sta se pred letom in pol povezali s podjetjem MT2 iz Ljubljane, ki se ukvarja s protipoplavno zaščito. “Prvo testno postavitev smo imeli 15. oktobra 2014 v Vrtočah pri jezu. Ko smo cevi postavili, smo ugotovili, da je ta zaščita v osnovi primerna za postavljanje na pločnikih ali na cesti. Drugo pa je, če se to postavlja na terenu, v našem primeru na brežinah reke Vipave. Tako smo se v sodelovanju z dobaviteljem odločili za dodelavo,” razlaga Bizjak.

Po številnih tehničnih izboljšavah, ki so jih predlagali v CZ - med drugim so ugotovili, da cevi nimajo ventila za izpust vode, tako da bi jo morali izčrpavati s črpalkami, zato so dodali še eno odprtino za izpust, ki omogoča izpust vode nazaj v reko Vipavo - naj bi bile zdaj pripravljene za uporabno na neravnem terenu.

Preverili bodo, kako deluje v praksi

V načrtih je, da bi 510 metrov cevi na omenjenih treh lokacijah postavljali septembra, odstranjevali pa marca. Kjer dolgotrajna postavitev ni mogoča (ponekod so ob brežini vrtovi), jih bodo namestili, ko bo grozila poplava. Napolnjene z vodo bodo ustvarile 1,4 metra visoko pregrado, ki naj bi uspešno zaščitila enajst hiš v Mirnu, pet v Vrtočah in sedem v Orehovljah.

Protipoplavno zaščito, ki je sestavljena iz 24-ih delov v skupni dolžini približno 300 metrov, bodo v soboto poizkusno postavili na levi breg Vipave v Mirnu (od mostu do občinske stavbe) in napolnili z vodo. Sodelovalo bo 50 ljudi iz CZ zaščite, prostovoljni gasilci iz Kostanjevice na Krasu in Jamarskega kluba Temnica. “Ugotoviti želimo, kako PPZ zgleda na terenu, ali cevi dobro tesnijo, bo pa to predvsem vaja, kako jih čim hitreje postaviti, saj ob poplavah ne bo veliko časa za razmišljanje,” pravi Bizjak.

Prepričan je, da bo ta sistem ob poplavah, kakršna je bila leta 2010, deloval. “Nimamo pa neke študije, saj je bila ta protipoplavna zaščita narejena v kratkem času. Če bi se odločili za večje gradbene posege, kot so nasipi ali odbojni zidovi, bi se zapletli v dolgotrajni postopek dovoljenj in načrtov in tako ne bi bilo ničesar narejenega še kar nekaj časa,” razlaga Bizjak. Ob tem poudarja, da bodo s PPZ v primeru poplavne ogroženosti pomagali tudi drugim občinam.

Za primerjavo: sto metrov dolg in 1,4 metra visok nasip iz cevi naj bi po nekaterih ocenah nadomestil nekaj tisoč šestnajst kilogramov težkih vreč peska, ki jih običajno uporabljajo za protipoplavno zaščito.

Če bo zaščita delovala, jo bodo nadgradili

“Ta projekt je prvi v državi, nastal je na podlagi naših izkušenj, v sodelovanju s slovenskim dobaviteljem pa smo ga speljali do konca. Prisluhnil je našim predlogom in mu bo ta pilotni projekt služil za promocijo, zato je cena temu primerna,” poudarja Bizjak.

Približno 30.000 evrov za inovativno protipoplavno zaščito je občina zagotovila iz proračunske rezerve. “Če bo delovala po pričakovanjih, se jo bo še nadgrajevalo in izboljševalo,” pristavlja Bizjak. Ko je ne bodo uporabljali, bodo protipoplavno zaščito hranili v stari frnaži v Biljah. V civilni zaščiti pa že načrtujejo nakup zabojnika, v katerem bi jo primerno skladiščili.

ALENKA OŽBOT

---