Mestna “pražupnija”

Z mašo in slovesnostjo bodo jutri ob 10. uri na Kostanjevici nad Novo Gorico obeležili 70. obletnico ustanovitve samostojne vikarije. Cerkev in samostan, ki stojita na gričku tik ob meji med Italijo in Slovenijo, sta bila svojevrstni priči zgodovinskih dogodkov.

NOVA GORICA > Bogata zgodovina Kostanjevice, za katero se je med domačini uveljavilo ime Kapela, sega v 17. stoletje. Enega od svojih prelomnih trenutkov pa je doživela tudi ob postavitvi mejne črte med Italijo in Slovenijo.

Kot pojasnjuje Mira Bastjančič, poznavalka preteklosti in sedanjosti župnije ter soavtorica Spominske knjige ob 60. obletnici samostojnega vikariata, je bil tudi za Kostanjevico bistven podpis Pariške mirovne pogodbe, ki je bil 10. septembra 1947: “Italijanski frančiškani so že naslednji dan zapustili samostan na Kostanjevici in ga skupaj s cerkvijo prepustili slovenskim, ki so že od leta 1945 bivali skupaj z njimi. Sporazum je stopil v veljavo 15. septembra in je pomenil vrnitev Kostanjevice - njenega svetišča in samostana Sloveniji oziroma Jugoslaviji, hkrati pa je te dele ozemlja odrezal od takratne škofijske uprave v Gorici.”

Apostolski administrator dr. Franc Močnik je zato podpisal dekret o ustanovitvi samostojne vikarije na Kostanjevici v Novi Gorici. “Potreba duhovne oskrbe je bila velika. O tem nam govore zapisi v župnijskih kronikah o skokovitem porastu krstov in porok, v naslednjih letih so bile množične birme, tudi več kot 700 ljudi je na isti dan prejelo ta zakrament,” pojasnjuje Bastjančičeva.

Dotedanjo osrednjo pot do Kapele je presekala državna meja. Novogoričani so zato do cerkve lahko prišli le po stezi ali z avtomobilom, za silo, po gozdni grebenski poti. Cesto so zgradili leta 1966 in jo pet let kasneje asfaltirali. Prebivalci Kostanjevice so bili ob bodeči žici deležni nezaupanja in pritiskov, prebivalci mladega mesta pa so na grič, kljub vsem tegobam, vztrajno prihajali, navaja Bastjančičeva: “Pomagali so frančiškanom pri obnavljanju stavb, delu v vinogradu in jo praktično gradili obenem z mestom. Z lastnimi rokami so obvarovali ta zgodovinski in kulturni spomenik, edinstven za novo mesto.”

Leta 1953 je vikariat prerasel v župnijo. In do leta 1982, ko so zgradili konkatedralo, je bila Kapela edina cerkev v mestu. Torej ni le kraj velike kulturne, ampak tudi duhovne dediščine ter hkrati mozaik tradicij, ki so jih v mesto prinašali novi naseljenci. “Danes,” razmišlja Bastjančičeva, “marsikomu ta milostni kraj prinaša mir, je kraj druženja in rekreacije za ljudi z obeh strani meje.”

Slovesno mašo bo jutri ob 10. uri vodil frančiškanski provincialni minister, pater Marjan Čuden. Po maši bo druženje pred cerkvijo, točno ob 12. uri pa koncert Evropskega komornega zbora v okviru Festivala Tenso 2017. Cerkev je ob pomoči sodelavk s cvetjem okrasila Sabina Šegula, ki jo poznamo predvsem po krašenju bazilike sv. Petra v Rimu na veliko noč.

VH

---