Merjasci spet pobirajo pridelek

Obupan, ker mu je merjasec hipoma vzel sad dela več let, bi Zvonko Boltar iz Zagore najraje vse k vragu poslal in pustil, da sadovnjak tik ob tej vasi robida preraste. Ker se v takšnih razmerah ni vredno truditi, kulturno krajino ohranjati, dodaja. Rešitev pa je po njegovem ena sama: odstrel, odstrel in še enkrat odstrel! Lovci pa odvračajo, da stvari niso tako enoznačne.

ZAGORA > Da bi bilo treba več in bolje streljati, če naj parafraziramo kantavtorjeve rime, s prstom, usmerjenim proti lovcem in še komu soodgovornemu, že dolgo v en glas vpijejo obdelovalci tal na Goriškem, severnem Primorskem in širše. Prepričani so namreč, da zelena bratovščina upleni premalo divjadi. In tem se je pred dnevi pridružil še Zvonko Boltar iz Zagore, potem ko je ostal s poškodovanim sadovnjakom in potem ko v njem ni več skupaj sto dreves breskev, marelic in sliv.

Prašič nad marelice

Posest, ki jo obdaja skoraj dva metra visoka mreža z bodečo žico na vrhu, da je jelen ne bi preskočil, in stoji resda ob naselju, a hkrati praktično sredi gozda, je nedavno obiskal merjasec. “Ne bi rekel, da je bila samica z mladiči,” pove Boltar, ko nam razkazuje, kaj je žival pustila za seboj. Potem ko si je pot do plodov, nekaterih še nedozorelih, utrla s kopanjem zemlje pod mrežo in privzdigovanjem te, je poškodovala, pomendrala, polomila 42 dreves. Škodo je naredila tudi na tistih mladih, ki še prvič obrodila niso. In kot poudarja Boltar, morajo miniti tri leta, da se to zgodi.

“Pa ne prašič, jelen bi prišel v sadovnjak,” je bil (enako kot mi) nad ravnanjem ščetinarja začuden Ivan Cej, gospodar Lovske družine Anhovo. Zagora namreč spada v njeno lovišče. Kot po drugi strani razlaga predsednik območne zveze lovcev Igor Zadravec, pa drži: tudi sadje gre tej vrsti divjadi v slast. “In če je enkrat prišel noter (v sadovnjak, op. a.), se bo vračal,” možne nove nočne obiske nepovabljenega gosta pričakuje Boltar. Zato, dodaja, ker je živali preveč.

Kot je povedal Ivan Cej, na območju “njegove” lovske družine škoda zaradi divjadi na obdelanih tleh zadnje čase upada. Prav hudih razmer tam ni. Širše na Goriškem pa se težave povečujejo, in kot je povedal Igor Zadravec, sta posebej na udaru lovski družini Gorica in Lijak. Problem je večplasten, lovcem zaradi zaraščanja tudi vse bolj primanjkuje območij, kje pleniti divjad, posebna težava na Goriškem je status gozda Panovec, težave povzroča zakonodaja, ni točno določeno, kako so dolžni kmetje ščititi svoje njive, in še več je težav, na katere lovci državo, katere last je divjad, opozarjajo že dolgo.

Preseda mu že

“Lovci bi se morali organizirati in povečati odstrel, in to vse divjadi. Ker če bo šlo tako naprej, nam bo prišla še v hiše,” verjame sogovornik, upokojenec, ki kmetuje tudi pri Plavah in pri Šempasu ter pridelke prihaja prodajat na tržnico v Novo Gorico. Trdi, da je prvič doživel tako uničujoče lomastenje po sadovnjaku v Zagori, kakor tudi, da ga ne zmore več kot toliko braniti. Topa za odganjanje divjadi, poudarja, tam ni moč uporabiti, “ker bi takoj prišla policija.” Danes, ko je starejši, pa Boltar nima moči okrog dreves postavljati najbrž edino dovolj trdno ograjo, betonirano pri tleh.

Razmišlja, da bi se ob nadaljevanju opisanih razmer reje odrekel subvencijam za ohranjanje kulturne krajine. Kajti takrat je pridelovalec dolžan zemljo obdelovati ali pa preži kazen, nam je razložil, med tem ko brez subvencij teh obvez ni. Če ne bo drugače, bo sadovnjak prepustil robidam, ki so že prekrivale kos površja na robu Zagore, preden ga je on preoblikoval.

AMBROŽ SARDOČ

---