Meja ni več ovira, jezik pa

Dijaki novogoriške gimnazije so imeli včeraj pouk na Šolskem centru Dante Alighieri v Gorici, tamkajšnji dijaki pa na novogoriški gimnaziji. Cilj projekta je krepitev sodelovanja med izobraževalnima ustanovama in boljšega poznavanja, razumevanja med mladimi, ki se šolajo v obeh Goricah.

Dijakom  Šolskega centra Dante Alighieri je bilo na enodnevni 
izmenjavi na novogoriški gimnaziji zanimivo. Foto: Nace Novak
Dijakom Šolskega centra Dante Alighieri je bilo na enodnevni izmenjavi na novogoriški gimnaziji zanimivo. Foto: Nace Novak

NOVA GORICA / GORICA > “Šola bi morala biti tudi pri nas taka. Dijaki imajo tu veliko prostora. Različne predmete imajo v različnih učilnicah. Pri nas smo ves čas v istem razredu. Tudi odmori trajajo tu več časa,“ je bila nad enodnevno spremembo navdušena Sofia Ponta, ki sicer obiskuje naravoslovni licej Duca Degli Abruzzi v Gorici. Kot prednost izobraževanja na matični šoli pa je omenila to, da začnejo zjutraj s poukom kasneje, ob 8.25, in da je šola manjša, tako da se vsi dijaki med seboj poznajo.

“Bilo je zelo zanimivo. Čeprav na splošno ne govorijo najbolje angleško, so se zelo potrudili. Vsi so bili zelo dobro pripravljeni in so nas zelo lepo sprejeli,” je povedala Ana Mervič, dijakinja tretjega letnika športne gimnazije v Novi Gorici po vrnitvi iz Gorice.

Ana je bila ena od 72 gimnazijcev, ki so se včeraj zjutraj v spremstvu petih učiteljev z avtobusom odpeljali k pouku v Šolski center Dante Alighieri. S treh licejev, naravoslovnega, klasičnega in humanistično-jezikovnega, ki delujejo v okviru omenjenega šolskega centra, pa je na izmenjavo v Novo Gorico prišlo 61 dijakov.

Sodelovanje ni od včeraj

“S sodelovanjem smo začeli že leta 2011, tako da ne gre za prvo izmenjavo. Po zamenjavi vodstva na njihovem centru se je to nekoliko ustavilo, zdaj pa imajo novo ravnateljico in smo to sodelovanje še popestrili,” je pojasnila Vlasta Lutman, profesorica italijanskega jezika. Dodala je še, da hodijo v letošnjem šolskem letu nekateri gimnazijci redno v Gorico na tečaje kitajščine, saj na gimnaziji ni profesorja za kitajski jezik, v zameno pa se na naši strani pripravljajo, da bi zaradi velikega zanimanja z druge strani meje zagotovili profesorja, ki bi tam poučeval slovenski jezik.

Dogovor o sodelovanju, ki sta ga v letošnjem šolskem letu podpisali ravnateljici obeh centrov, poleg izmenjave učencev in učiteljev pri pouku predvideva tudi iskanje novih načinov poučevanja tujih jezikov, srečanja s književniki, ki živijo na obeh straneh meje in še marsikaj.

Med splošnimi cilji sodelovanja, ki je vsekakor primer dobre prakse, velja izpostaviti krepitev medsebojnega razumevanja in spodbujanje spoštovanja slovenske in italijanske kulture med mladimi.

Razumejo, govorijo pa bolj slabo

“V osnovni šoli sem sicer opravil osnovni tečaj slovenskega jezika, a če bi se izgubil kje v Sloveniji, bi si brez angleščine bolj težko pomagal,” je priznal Stefano Guerri z naravoslovnega liceja, ki je bil v Sloveniji zadnjič pred kakšnim mesecem, ko je prišel k zobozdravniku, sicer pa preko meje ne prihaja prav pogosto.

“Italijanskega jezika sem se naučil v glavnem tu, v teh treh letih na gimnaziji. Veliko lažje mi je italijanščino poslušat, razumevat, kot pa govorit,“ je povedal Luka Kralj iz tretjega letnika športne gimnazije v Novi Gorici. Tudi on, podobno kot Stefano, ne hodi pogosto v sosednjo državo. V Gorici je bil nazadnje na sejmu ob svetem Andreju v začetku decembra.

S projekti, kot je enodnevna izmenjava dijakov, bo morda, na dolgi rok, le zaživel koncept “Dve Gorici, eno mesto.”

NACE NOVAK


Najbolj brano