Malo upanja za zadnje na listi

Idrija je s svojimi od posoškega potresa dokončno razmajanimi objekti razumljivo morala čakati na zadnja leta popotresne obnove. Dočakala pa je le zaustavitev financiranja in ostala praznih rok, s prvim obnovljenim objektom in brez denarja za plačilo obnove.

IDRIJA > Potresi v Posočju, ki jih sproža idrijski geološki prelom, so vrsto zaradi rudarjenja načetih objektov v Idriji tako poškodovali, da v njih ni varno več bivati. Iz obsežnega programa obnove, katere financiranje je sedaj ustavljeno, je občina pravkar uspela prenoviti prvi objekt in ostala brez denarja za plačilo del.

Dela so skoraj končana, ne morejo pa jih še plačati

Obnovljena Golitova hiša, spomeniško zaščiten meščanski objekt ob Mestnem trgu, je prva civilna, po potresu dokončno za nevarno ocenjena stavba, katere obnovo je v občini vodila državna popotresna pisarna. Čeprav so dela skoraj končana (čakajo le še na obrtnike in restavracijo stopnišča), ne vedo, kdaj jih bodo plačali. Pred zaustavitvijo financiranja so v občini obnovili dve cerkvi.

Ker so morali iz hiše izseliti vse družine in jim zagotoviti nadomestna stanovanja, bo s prodajo štirih, ki so jih v njej uredili na novo, občina obnovo težko poplačala.

Predvidoma jeseni bo skušala oddati tudi pritlični poslovni prostor. Tega je pred obnovo zasedala enota NLB, a se tja, kot so nam povedali v banki, ne bo vrnila.

Ne čudi, da je župan Bojan Sever popotresno obnovo postavil na vrh svojih izzivov v predvolilni kampanji za župana. V programu obnove, ki je nastajal skoraj deset let, so za več objektov že pridobili gradbeno dovoljenje za obnovo. Ker je bilo vanje vloženega toliko dela (in denarja), državi preprosto ne more dopustiti, da bi Idrijo (prav tako seveda ne Posočja) pustila na cedilu, je prepričan.

Do kdaj bodo čakali ostali objekti?

Golitovi hiši naj bi sledila obnova še drugega poslovno stanovanjskega objekta v Rožni ulici v središču mesta in ene od povsem razmajanih, opuščenih rudniških stavb - nekdanje kompresorske postaje v Prešernovi ulici.

Potres je dokončno razmajal tudi kulturno rudniško dvorano. Soglasja Agencije za okolje za njeno obnovo sicer zaradi bližine Idrijce in nevarnosti poplav ne bi mogli dobiti. Pač pa je občina vsa leta čakanja na obnovo upala, da bi s popotresnim, svojim in projektnim denarjem lahko v kulturno dvorano preuredila več kot desetletje opuščeno filmsko gledališče.

Za naštete objekte občina že ima načrte. V občini pa jih je še precej, ki čakajo na cenitev pristojnega ministrstva, v prvi vrsti pa na sprostitev zaustavljenega financiranja popotresne obnove.

SAŠA DRAGOŠ

---