Male zgodbe so talke velikih

Vipavski župan Ivan Princes je prvo leto šestega mandata izpeljal z zaključkom treh velikih naložb. Občina je prenovila gospodarsko poslopje Lanthierijevega dvorca, komunalno uredila jedro Podnanosa in dokončala kanalizacijsko omrežje na območju Vipave z novo čistilno napravo. Priznava pa, da na ta račun številne druge zadeve čakajo.

VIPAVA > In to je tudi eden glavnih očitkov, ki ga občani namenjajo županu Ivanu Princesu ob zaključku prenove Lanthierijevega dvorca v Vipavi, ki je v celoti stala dobrih osem milijonov evrov. Eno najpomembnejših naložb občine je pred kratkim zaznamovala polemika okrog zakupne pogodbe, s katero je župan, kljub nasprotovanju dela občinske politike, Univerzi v Novi Gorici za 85 let predal celotni kompleks, skupaj z atrijem. A Princes o svoji odločitvi ne dvomi in je prepričan, da je občina zaključila veliko zgodbo. Tej zdaj manjka še zadnje poglavje, odločitev o gradnji kampusa. Kljub oviram župan še ni vrgel puške v koruzo.

Princes: občino čaka težko leto

Bolj zadržan je pri napovedi dela v prihodnjem letu. “Prihodki bodo štiri milijone evrov, za vse naložbe, krajevne skupnosti, društva in organizacije bo navoljo le okrog 700.000 evrov.Težko bo. Preplastiti moramo dotrajane ceste, na seznamu sta dva močna projekta, krožišče pred gasilskim domom in preplastitev atletske steze na stadionu. Skupaj sta ocenjena na približno 800.000 evrov. Z obema se bomo prijavili na razpise in iskali še dodatne vire. Če ne uspemo, bosta morala počakati,” je jasen župan.

A seznam predlogov in želja je vedno daljši. V krajevnih skupnostih bi prenavljali ceste, vodovode, gradili kanalizacijo, igrišča, mrliške vežice, urejali vaška jedra.

Svetnik Marko Nabergoj (NSD), ki je lani znova vstopil v občinski svet, dodaja: “Upam da bodo v prihodnjem proračunu več dobile KS Manče, Goče, Podraga in Lozice, ki so bile v zadnjih letih podhranjene. Spodbujati moremo pozitivno podjetniško klimo, obnoviti ceste ...”

Nabergoj pogreša tudi konkretne vsebine za razvoj turizma. “Načrtujemo osnovno infrastrukturo, premalo pa govorimo o vsebini, na primer o obnovi plezališča pod Grmado, dokončanju Furlanove plezalne poti na Gradiško turo, del vsebine je novi muzej analogne tehnike na Nanosu, a zraven ni ponudbe, ki bi prinesla prihodek. Poleti je zaživela bivša lovska koča na Nanosu, a se ji spet piše negotova prihodnost,” poudarja.

“Agrarna skupnost kot večinska lastnica bi morala razumeti, da je treba vlagati v infrastrukturo, občina pa ji lahko kot solastnica več kot le moralno pomaga,”še pravi Nabergoj.

Župan dela po svoje

Do županovega dela je kritična tudi svetnica Orjana Curk (NSi). “Po prvem letu mandata, ki sem ga začela z vso resnostjo in zagnanostjo, sem, milo rečeno, zelo razočarana. Ugotovila sem, da smo svetniki, ki razmišljamo s svojo glavo, ovira županu pri izpolnjevanju njegovih idej, ne glede na želje in potrebe občanov. To se je izkazalo z oddajo drugega dela dvorca Lanthieri v zakup, kljub soglasnemu sklepu na občinski seji junija, da so dvorišče, WC-ji in prehodi izvzeti iz aneksa o zakupu.”

Kot pravi, v prihodnje pričakuje, da bodo usmerjali politiko v razvoj turizma. “Občina mora več denarja nameniti razvoju obrtništva in ponuditi roko obrtnikom, ki se že vrsto let trudijo, da dajejo kruh številnim družinam. Za oboje potrebujemo dobro infrastrukturo. Od župana pa pričakujem, da bomo sodelovali konstruktivno, si izmenjali dobre ideje in našli skupno pot, ki bo v dobro občanov,” dodaja Orjana Curk.

ALENKA TRATNIK

---