Lokve: Potrebujemo človeka z vizijo!

Po tem, ko je svoje o možnosti razvoja zimskih športov, rekreacije in turizma na Lokvah povedal šef ekipe Tine Maze Andrea Massi, smo priložnost za odgovor ponudili domačim akterjem. Vlečnica je pripravljena, možnosti, ki jih za smučarski tek ponuja Mala Lazna, pa ostajajo neizkoriščene. “Vizionar bi nam prišel prav,” razmišlja novogoriški župan Matej Arčon.

LOKVE > Andrea Massi, šef ekipe Tine Maze je v nedavnem pogovoru za Primorske novice omenil, da se je pred tremi leti na Lokvah z domačini pogovarjal o možnostih nakupa teptalnega stroja pod ugodnimi pogoji. Imen sogovornikov se ni mogel spomniti, se pa pogovora z Massijem dobro spominja domačin Boris Kante, direktor zavoda Gost na planoti, ki upravlja z v minuli sezoni kupljeno vlečnico in z bližnjo restavracijo s prenočišči Na planoti.

Tudi majhnih premikov se sicer veselijo v Smučarskem klubu Gorica, ki goji šolo smučanja za otroke in družine in tekmovalno smučanje mlajših selekcij. Predsednik Marko Bucik pravi: “Delovanje smučišča na Lokvah bi zelo olajšalo privabljanje najmlajših otrok v smučanje, saj je zanje vožnja v oddaljena italijanska smučišča prenaporna. Ob tem bi že na majhnem smučišču lahko trenirali cicibani. Glede razvoja pa mislim, da je teoretično že vse opravljeno. V predalih občinskih služb leži študija, ki ima okoli 80 strani. Za eno od variant v njej bi se bilo prav odločiti. Ocenjujem, da bi bilo mogoče in smiselno za smučanje izkoristiti in sneg zagotoviti na celotni strmini griča pri restavraciji.”

Naprej z delavci ATC in prostovoljci

Massi je govoril o zamujeni priložnosti, Kante pa pojasnjuje, da so možnosti domačinov brez izdatnih vlaganj od drugod zelo omejene: “Takrat bi bilo treba zbrati 30.000 evrov. Sami tega denarja nismo imeli. Zanesemo se lahko predvsem na lastno delo, na tisto, kar že premoremo doma, in na prispevke občine, kar pomeni majhne postopne korake. Teptanje bomo zagotavljali z motornimi sanmi, saj je star teptalec že zdavnaj dotrajan. Vlečnica je pripravljena, osebje, ki bo smučišče vodilo, še zbiramo, čakamo pa tudi na pregled in podpis pogodbe o upravljanju z občino.”

Vodenje smučišča v skladu z zakonom danes za majhne centre ni niti preprosto niti poceni. Na Lokvah si nameravajo pomagati z nekdanjimi delavci propadlega bovškega ATC Kanin in s prostovoljci iz smučišča Kal nad Kanalom - skratka z delavci, ki že imajo ustrezne izpite. Zahteve so visoke. Vodja smučišča mora ob izpitih imeti še izobrazbo diplomiranega inženirja tehnične stroke.

Zasneževanje bi bilo (pre)drago

Na 965 metrov visokih Lokvah je bilo pred leti že nekaj poskusov z dodatnim zasneževanjem, s katerim bi podaljšali sezono alpskega smučanja in s pluženjem ceste na 1150 metrov visoko Malo Lazno, ki je za smučarski tek pravcata primorska Pokljuka, vendar glede tega po besedah Kanteta slabo kaže: “Lokve so nizko smučišče s pogledom na morje. Vprašanje je, kako bi naložbo v zasneževanje upravičili. Tudi v skromni različici bi za začetek razmišljanja o nekem smiselnem sistemu morali imeti v žepu milijon evrov. Ob tem bi bilo drago vzdrževanje.”

Lokve so na kraškem svetu brez vodnih virov, zato bi tudi sicer nujno zajetje na prostem morali polniti s presežki iz vodovoda, dodaja. “Sneg bi bilo precej lažje zagotoviti tekačem, če bi bila splužena cesta z Lokvi na Malo Lazno. Žal je država cesto dala v nižjo kategorijo in na njej uvedla zimsko zaporo. Domačini in občina na državni cesti niti nimamo pristojnosti, da bi kaj naredili, z motornimi sanmi pa v urejanje proge v obilnem snegu, ki tam praviloma zapade, ne moremo iti,” pojasnjuje Kante.

Dodati velja, da je v nižjo kategorijo in s tem v zimsko zaporo (do 15. marca) padla tudi cesta Čepovan - Lokve. Upravljavci smučišča bodo, če bo sneg, poskrbeli, da bo steptana krožna tekaška proga po vasi Lokve, urejena bosta sankališče in alpska proga ob 199 metrov dolgi vlečnici z zmogljivostjo 450 smučarjev na uro. Na voljo bo tudi okrepčilo v bližnji restavraciji.

Za zdaj z majhnimi koraki

In kako naprej? “Pri nas le z majhnimi koraki, ker naš primer ni takšen, kot primer nekaterih uspešnih majhnih smučišč v Sloveniji in Avstriji, kjer v razvoj infrastrukture vlagajo močni gostinci, turistična podjetja, občine, pokrajine, ki jih pri nas sploh ni, in država. Pri nas lahko zaenkrat računamo le nase in na občino,” odgovarja Kante. “Morda bi s kakšnim lobiranjem uspelo, da bi cesto na Malo Lazno spet prekategorizirali in plužili. Snežne razmere na Trnovski planoti spremljam že 40 let. V tem času se je snežna meja z 800 metrov visokih Nemcev premaknila malo nad Lokve, Mala Lazna pa ostaja v snegu in s tem zanimiva za razvoj smučarskega teka. Najti pa bi morali model, kako ta tek tržiti,” še razmišlja.

O razvojnih modelih in vsebinskih načrtih ne more razmišljati občina, pa dodaja novogoriški župan Matej Arčon, ki se je z Massijem večkrat pogovarjal. “Vsakič, ko pride v naše kraje, najdeva čas za klepet, a sva doslej večinoma govorila o Goriški kot središču za priprave športnikov. Massija je, denimo, zanimalo upravljanje Hit šport centra. Lokev ni nikoli omenil,” pojasnjuje Arčon in pravi, da ga zanimanje trenerskega zvezdnika za Lokve veseli: “Potrebujemo človeka z vizijo. Občina je dolžna poskrbeti za infrastrukturo in druge temeljne pogoje. Nesmiselno pa je pričakovati, da bo vse naredila sama.”

IGOR MUŠIČ, VESNA HUMAR

---