Lep, a velik in nevaren škodljivec

Strokovnjaki Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica so v zadnjih dneh na koruzi in drugih cvetočih rastlinah v Vipavski in Soški dolini opazili veliko število odraslih koruznih hroščev. Pri koruzi za zrnje trenutno ni moč ukrepati. Pridelovalcem svetujejo, da pregledajo mlade posevke strniščne koruze in jih, če gre za masovni napad, poškropijo s priporočenim insekticidom.

Koruzni hrošč se v tem času naseli na storže koruze, kjer se 
prehranjuje s svilenimi laski in povzroča gluhost storža.  Foto: Anka Poženel
Koruzni hrošč se v tem času naseli na storže koruze, kjer se prehranjuje s svilenimi laski in povzroča gluhost storža.  Foto: Anka Poženel

VIPAVSKA DOLINA > Koruzni hrošč (diabrotica virgifera; virgifera le conte) je zelo nevaren in eden najpomembnejših škodljivcev koruze.

Kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da lahko zmanjša pridelek koruze tudi za polovico in več. Hrošč je rumeno zelene barve s črnima progama vzdolž pokrovk. Najbolj nevarna in “požrešna” je ličinka, ki živi v tleh in se v spomladanskem času prehranjuje s koreninami rastline. Koreninski vršički porjavijo, korenine so navrtane in obgrizene. Pri močnem napadu so rastline majave in imajo, kot pojasnjuje specialistka za poljedelstvo na novogoriškem Kmetijsko gozdarskem zavodu Anka Poženel, “gosji vrat”. Take veter in dež pogosto poležeta, posledice napada so tudi manjši pridelek in slabša kakovost. Ličinke so bele barve, tanke in podolgovate.

Hrošče privlači cvetni prah

V tem času pa se na koruznih metlicah in drugih cvetočih kulturah, predvsem bučnicah, pojavijo odrasli osebki. Privlači jih cvetni prah, zato se naselijo na metlice oziroma na vrh storžev, kjer se prehranjujejo s svilo oziroma s pestiči v storžu. “Posledica je slabša oprašenost rastline, to pa se kaže v gluhosti storžev in v luknjah med posameznimi zrnji,” pojasnjuje Poženelova. Hrošči se kasneje do odmrtja prehranjujejo na drugih cvetočih rastlinah. Vmes samice odlagajo jajčeca v koruzišča, kjer bodo ličinke v naslednjem letu znova povzročale škodo z objedanjem korenin koruze, če bo posajena na isti njivi.

Lahko pride do gospodarske škode

Kot dodaja Poženelova, so prvo škodo na koruzi na Primorskem zabeležili na čiginjskem polju konec julija leta 2012. Pričakovano velika populacija koruznega hrošča se nadaljuje iz lanskega leta, ko so imeli zelo številčen ulov na feromonskih vabah v Vipavski dolini, posebej v okolici Lok, Vogrskega, Bukovice in Bilj.

Pri koruzi za zrnje v tem času ni mogoče veliko narediti, saj je že previsoka. Poženelova poziva pridelovalce, naj pregledajo mlade posevke strniščne koruze in jih, če opazijo množični napad hroščev, škropijo z registriranim insekticidom.

Ker je nevaren za čebele, naj pridelovalci pred uporabo obvezno upoštevajo navodila, opozarja Poženelova.

“Najučinkovitejši ukrep za zmanjševanje populacije koruznega hrošča je vsaj dvoletni kolobar. Populacijo pa nadzorujemo tudi s pomočjo feromonskih vab. V Avstriji je to državni program, pri nas ga uvajajo v Savinjski dolini. Uspešen je, če se poškropi vsaj deset do dvajset odstotkov koruze na zaokroženem območju.”

ALENKA TRATNIK


Najbolj brano