Ledenico bi lahko bolje tržili

Iz Velike ledene jame v Paradani nad Lokvami so domačini s Trnovske planote včasih jemali led in ga vozili prodajat v mesta v dolino. To je danes nepotrebno, zato pa je jama zadnjih 25 let dostopna obiskovalcem. A to ni dovolj izkoriščeno, menijo nekateri, in lahko bi bilo bolj, če bi jama imela skrbnika.

LOKVE > Četrt stoletja je minilo, odkar je ledenica v Paradani pri Lokvah, iz katere so ljudje s Trnovske planote nekdaj pridobivali led za prodajo na trgu, dostopna javnosti. V juliju 1990 je namreč lokvarsko turistično društvo uredilo pot do vhodnega dela jame ter jo kasneje dodelalo in vse skupaj označilo. Tja lahko odtlej gre vsakdo (steza je danes varovana tudi z jeklenico) in v 25 letih je to izkusilo 52.000 obiskovalcev iz 21 držav oziroma se jih je toliko vsaj vpisalo v knjigo ob tem naravnem spomeniku.

Ni več, kot je bilo

Vendar že če bi hoteli najeti vodnika za vodeni ogled, ne bi šlo. Ker jih ni, pojasnjujejo v novogoriškem TIC-u. “Danes je dostop do jame spremenjen ter deloma celo odvrača turiste za bolj strokovne oglede,” pravi lokvarski in goriški turistični funkcionar Rajmund Kolenc. Po besedah člana uprave Fundacije BIT Planota Borisa Kanteta si je res mogoče ogledati manj vrhnjega dela jame kot pred časom. Urejene steza in stopnice namreč vodijo le do vhoda v ledenico, kjer je naravna ploščad za postanke, in nič dlje. “Ni mogoče iti do dna vrhnjega dela, kot takrat, ko so tudi tam vodile stopnice. Odnesel jih je snežni plaz, nakar se je sklenilo, da se jih ne postavi znova,” pojasnjuje Kante. In nadaljuje, da pa je takšna poteza utemeljena.

Kajti enaka nesreča s plazom bi se lahko ponovila. Hkrati je prevladalo mnenje, da je že na omenjeni ploščadi možno dovolj dobro občutiti razmere v jami, v prvi vrsti hlad. In kot še pravi Kante, niže kaj dosti več kot s ploščadi niti ni več videti, ker ledu v vrhnjem delu jame ni več oziroma ne več toliko.

Kante: država ni zainteresirana

Kolenc hkrati pribija, da “če bi jama in okolica bili še bolje označeni in vzdrževani ter opremljeni z novimi pridobitvami, bi bil obisk gotovo večji.” Po njegovih besedah se v to premalo vključujejo in državne in lokalne ustanove. Kante je vsaj do Mestne občine Nova Gorica, na katere ozemlju stoji jama, bolj prizanesljiv: “Vse, kar je tam urejeno, je naredila občina, sicer ob zagnanosti posameznikov.”

Toda tudi on trdi, da zadeva ni sistemsko urejena. Državi pripisuje nezainteresiranost: “Snežna jama je gotovo zanimiva in jo ljudje obiskujejo. Toda trženje je praktično nemogoče, ker območje spada pod dve ministrstvi: okoljsko in kmetijsko. Sam sem precej poskusil, da bi to kako uredili, vse do te mere, da bi občina dobila pravico do koriščenja jame. A veliko interesa ni.”

Svetovalec za zaščito in reševanje v mestni upravi Bogdan Zoratti se spominja, da je občina dala vlogo za upravljanje, a je bila zavrnjena: “Območje je varovano in najbrž tega niti ne bi dosegli.” So pa, dodaja, v Novi Gorici s pomočjo CZ lani in letos popravili pot do vhoda v jamo in že poškodovane kovinske stopnice nadomestili z lesenimi.

Manjka upravljalec

Tiste, ki si želijo videti ostanke večnega ledu pod površjem Trnovskega gozda, torej na Lokvah le prav usmerijo, zaključuje Kante. In čeprav do tja ni težko priti, se te posebnosti, pravi, “ne obeša na tako velik zvon, kot bi mogoče nekateri želeli.”

Hkrati je skrb za dostopno pot prepuščena tako rekoč zanesenjakom in turizem v ledenici po presoji Kanteta precej ovira prav to, da nima skrbnika, ki bi obenem pridobival denar za ta namen in bil zadolžen za promocijo. Verjame, da če bi upravljalec bil določen, bi že z ureditvijo vhoda v jamo lahko pritegnili nove turiste: “Ker ni nujno, da se gre čim globlje v jamo.”

AMBROŽ SARDOČ

---