Lažje do Unesca in denarja

Pred iztekom minulega leta oblikovan nacionalni forum geoparkov bo prva štiri leta vodil idrijski geolog Bojan Režun. Poleg obstoječih parkov Idrija in Karavanke so vanj vključene vse domače strokovne institucije in Unescova nacionalna komisija.

IDRIJA > Geoparka Idrija in Karavanke, trenutno edina v Sloveniji, ki sta že vključena v svetovno Unescovo mrežo in imata vzpostavljeno popolno infrastrukturo za upravljanje dediščine na svojih območjih, sta se s pristojnimi strokovnimi institucijami povezala v nacionalni forum. Ta naj bi skupaj z Unescovo komisijo olajšal vezi s svetovno mrežo parkov v Parizu, doma pa zagotavljal usklajeno trajnostno gospodarjenje s parkovnimi območji. V forumu kmalu pričakujejo še park Kras - Carso.

S sodelovanjem do čim več projektov

“Dolžnost prvega koordinatorja foruma geoparkov, ki se šele prebijata iz anonimnosti, sočasno pa imata ogromen neizkoriščen razvojni potencial in visoke zahteve za tenkočutno trajnostno gospodarjenje, ni nekaj, česar bi se na ves glas veselil. Želim pa jo opraviti tako, da bo sodelovanje doma in s svetovno mrežo prineslo čim novih partnerskih projektov in spodbudilo še kakšno občino k vzpostavitvi tovrstnega upravljanja z dediščino,” je povedal prvi koordinator foruma, idrijski podžupan in geolog Bojan Režun. Njegova namestnica, prav tako geologinja in vodja Podzemlja Pece Suzana Fajmut Strucl, prihaja iz mednacionalnega parka Karavanke.

Ta v nasprotju od Idrije, ki je kot celovita občina naravnih, kulturnih in zgodovinskih posebnosti povezana v park, obsega območje petih slovenskih in osmih avstrijskih občin. Med italijanski in slovenski Kras bo razpet tudi novi park Kras - Carso, ki je že vključen v evropsko mrežo geoparkov.

“Veselim se skorajšnje priključitve tretjega parka v forum. V Sežani imajo za vključitev v Unescovo mrežo pripravljeno tako rekoč vse. Naloga foruma bo tudi usklajevanje in posredovanje novih vlog Unescu oziroma svetovni mreži parkov v njegovem okviru. Mi smo se tja prebijali čez evropsko mrežo, ki pa naj bi po vzpostavitvi vseh nacionalnih forumov v prihodnosti zamrla,” je povedal Režun.

Pa bo sploh dovolj denarja?

Nacionalni forumi, katerih oblikovanje zahteva statut globalne mreže parkov, bodo torej neposredni most do Unesca in novih partnerstev. S slednjimi pa tudi do do denarja, ki je zaščitenim območjem na voljo na različnih razpisih.

S tem denarjem obstoječa parka že financirata svoje projekte. Ker pa želeni trajnostni turizem v njiju še ni zaživel, kot bi si želeli, tudi na tem področju forum čaka obilo dela. “Po svetu, tudi v Evropi ljudje na podeželju razvijajo mogočne podjetniške zgodbe. Samo Italija ima, denimo, deset dejavnih geoparkov. Tudi cilj naših parkov je spodbuditi z dediščino povezan razvoj podeželja,” je Režun odločen posebno pozornost nameniti spodbujanju podeželskih partnerjev parkov k dejavnejšemu vključevanju v razvoj.

Vse skupaj pa se lahko zaplete pri denarju. “Kot nov forum nimamo denarja niti za administrativne stroške in bojim se, da se bomo težko prebili v državni proračun. Izkušnje obeh parkov kažejo, da je na evropskih razpisih mogoče pridobiti precej sredstev. S pomočjo projektnih razpisov se namerava financirati tudi forum, a brez obvezne soudeležbe je to lahko račun brez krčmarja,” je zaključil Režun.

SAŠA DRAGOŠ

---