Konec napak ob Prvomajski?

Novogoriški mestni svet je dopolnil odlok, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka za trgovsko-stanovanjsko četrt ob Prvomajski ulici v Novi Gorici. S tem denarjem naj bi obnavljali ulico in gradili odvodnik pod njo, torej delali to, kar bi že zdavnaj morala narediti graditelja četrti. A razlogi za dopolnjevanje odloka dajejo slutiti, da te zgodbe še dolgo ne bo konec.

Leta 2008 so mestni svetniki hvalili to, kako so projektanti 
Supernove nekdanjo remizo vključili v trgovski center. Pa ni 
bilo mišljeno, da bo podoba tehničnega spomenika takšna, 
kot je zdaj ...  Foto: Veronika Kravos
Leta 2008 so mestni svetniki hvalili to, kako so projektanti Supernove nekdanjo remizo vključili v trgovski center. Pa ni bilo mišljeno, da bo podoba tehničnega spomenika takšna, kot je zdaj ...  Foto: Veronika Kravos

NOVA GORICA > Omenjeni odlok je nastal zato, ker se je nastajanje nove soseske hudo zapletlo. Kot je znano, je stanovanjski del, Majske poljane, komaj začelo graditi kmalu potem propadlo Primorje. Trgovski del, center Supernovo, ki jo financira podjetje Immorent, pa so po kosih sezidali z zamudo. Vlagatelja sta z Mestno občino Nova Gorica sklenila sporazum, da bosta namesto plačila komunalnega prispevka uredila vso komunalno opremo za sosesko, kar vključuje prenovo znatnega dela Prvomajske ulice ter vodovoda pod njo in gradnjo odvodnika do Soče. A načrti so se izjalovili in zlasti Immorent je izpolnjevaje glavnih obljub le zamikal.

Vse bo padlo na pleča občine

Glavnina predvidenih del na Prvomajski ostaja le na papirju, Immorent pa se je pogajal z občino in dosegel, da bo naposled slednja prisiljena urejati ulico, odvodnik in vodovod. Tako pravi direktorica mestne uprave Vesna Mikuž. Imetnik Supernove bo za to plačal komunalni prispevek, prav tako tisti, ki bo za Primorjem “podedoval” Majske poljane in tam morda gradil; prostorski načrt zanje namreč še ni zavržen. Koliko pa naj bi prispevali? “To bodo določile odločbe o odmeri prispevka,” odgovarja Mikuževa.

Kot so večkrat dejali v mestni upravi, je bilo treba, preden bi sploh lahko izdali odločbe, najprej ovrednotiti zgrajeno in manjkajočo infrastrukturo za četrt, ker se tega ni naredilo ob sklenitvi pogodbe z vlagateljema, zraven pa določiti, kdaj naj bo kaj narejeno. Prvi odlok o tem so pripravili leta 2012, a ni bil potrjen v mestnem svetu. Zato pa so lani septembra svetniki sprejeli drugo različico dokumenta, po kateri stroški vse potrebne nove infrastrukture za sosesko znašajo dobrih enajst milijonov evrov, obstoječa pa je vredna dobra dva milijona. To so osnove za obračun komunalnega prispevka.

Spremembe zaradi zemljišč

Toda prejšnji teden je svet občine že obravnaval dopolnitve odloka. Omenjena zneska sta malenkost popravljena, a ključna sprememba je, da bo občina za prenovo Prvomajske dobila nekaj zemljišč, ki so last imetnika Supernove, in postala tudi lastnica že zgrajenih cest znotraj četrti ter prostora za načrtovane poti. “Ne gre za noben odkup, pač pa za prenos lastništva,”razlaga Mikuževa.

Kajpak prenos ne bo brezplačen, saj bo vračunan v odmere komunalnega prispevka investitorjem. A kot je mestna uprava zapisala v gradivo za svet občine, je to boljše in hitrejše, kot da bi zemljišča odkupovali naknadno in bi se dela na Prvomajski ulici, ki so jih zdaj znova zamaknili za eno leto, še dodatno zavlekla.

Res niso mogli vedeti kaj prej?

V upravi trdijo, da so šele ob pripravah na obnovo Prvomajske ulice, začetih na podlagi lani potrjenega odloka, ugotovili določena odstopanja. Projekte, ki jih je za dela na ulici izdelal vlagatelj v Supernovo, je treba dopolniti in zato je treba pridobiti zemljišča. Ta razlaga pa je presenetila sicer redke razpravljajoče svetnike.

Po mnenju Valterja Vodopivca (SD) to kaže na povsem nenačrtno delo, Gregor Veličkov (LGV), ki je obenem pripomnil, da se je odločno predolgo pripravljalo podlage za obračun komunalnega prispevka, pa je na pomenljivo vprašanje, mar se za stvar z zemljišči res ni moglo vedeti pred pol leta, dobil le odgovor, da ne. Karmen Saksida (SD) je menila, da sprejemajo akt, ne da bi vedeli, kakšne bodo posledice, Tomaž Slokar (SDS) pa, da legitimirajo določene zadeve, da tak način vodenja poslov poznajo iz preteklosti in je zanje tudi kdo odgovoren. Vodopivec hkrati ni verjel, da res ne bi bilo vzvoda, s katerim bi imetnike Supernove držali za besedo, dano pred leti. Vsem pripombam navkljub pa ... nihče ni glasoval proti spremembam odloka.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano