Ko bo Vipava čista, bo spet zanimiva

Reka Vipava, ki je z onesnaženostjo v minulih desetletjih izgubila svoj čar, bo zaradi gradnje čistilnih naprav in urejanja kanalizacije kmalu spet čista. Treba je izkoristiti možnosti za razvoj turizma, razmišljajo v sedmih občinah, ki so se povezale v projektu za revitalizacijo reke.

MIREN > “Cilji je zagotovitev poplavne varnosti in revitalizacija reke Vipave. Vemo, da se gradijo čistilne naprave in kanalizacijsko omrežje in da bo iz dneva dan prečiščenih več voda, ki se stekajo v Vipavo. S tem bo dana tudi možnost, da se spet obudi življenje ob reki, zanimiva bo za turizem, ribolov, rekreacijo in podobno,” pravi Mauricij Humar, župan Občine Miren-Kostanjevica, nosilke projekta, v katerem sodelujejo še občine Vipava, Ajdovščina, Renče-Vogrsko, Nova Gorca, Šempeter-Vrtojba in na italijanski strani Sovodnje.

Soliranje ni smiselno

Projekt je nastal na pobudo Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani, predvsem pa geografa Branka Paulina iz Mirna. “Organizirali smo okroglo mizo z delavnico in razmišljali, da bi izdelali idejni projekt samo za našo občino, torej za urejanje Vipave od Bilj do državne meje,” razlaga Humar. Kmalu so ugotovili, da je soliranje pri urejanju reke nesmiselno in da je treba pripraviti načrt za celotno porečje Vipave, vključujoč Sočo do izliva v morje. “Tako smo se sestali župani teh občin in ustanovili svet za Vipavo. Imenovali smo projektno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki s tega področja in predstavniki pristojnih ministrstev,” pravi župan.

Projektna skupina bo najprej pregledala, kaj je bilo do sedaj narejeno - ponekod namreč že obstajajo protipoplavne in druge študije - nato bodo razmišljali, kako naprej. Cilj je projektna naloga, ki jo bodo predstavili ministrstvu za okolje in prostor, izdelali pa naj bi jo v prvi polovici prihodnjega leta. Pričakujejo, da jih bo država podprla, saj sodeluje kar sedem občin. s projektom bi kandidirali na razpisih EU, v novi finančni perspektivi bo namreč denar tudi za protipoplavne ukrepe.

Turiste bi vabilo zeleno

“Bi pa to poplavno ogroženost nadgradili z revitalizacijo in zeleno infrastrukturo. Treba je vedeti, da se ukrepe, ki se izvajajo za varnost pred poplavami, lahko uporabi tudi v turistične ali druge namene,” poudarja Humar. V načrtih je tudi urejanje pešpoti in kolesarskih poti, kopališč, čolnarn, brvi, s čimer bi reka v življenju domačinov spet dobila pomembno vlogo in bi privabljala turiste. “Od kar se je v zadnjih letih Vipava tako zamazala, življenja ob njej skorajda ni bilo in s tem se tudi ni več vzdrževalo infrastrukture, ki so jo uporabljali naši predniki,” opozarja župan.

Čisto Vipavo z urejeno zeleno infrastrukturo bi lahko po njegovem občine skupaj tržile, projekt naj bi prinesel nova delovna mesta. “Bistveno pa je, da država naredi poplavno študijo, ki je osnova za vse ukrepe in projektiranje za naprej. Brez enotne državne študije ne moremo začeti. Tak projekt ponavadi potrebuje tudi državni prostorski plan, ker gre za porečje, vendar ker se je izkazal interes tolikih občin, pričakujemo, da bo tudi ministrstvo pristopilo k temu in da bomo na koncu vsi zadovoljni oziroma, da bomo ob reki lahko spet dobro živeli,” je optimističen Humar.

ALENKA OŽBOT

---