Knjižnica že poka po šivih

V tolminski knjižnici so zadovoljni, da so zaradi energetske sanacije v zadnjih letih že prihranili kar precej denarja. Čakajo pa jih že novi izzivi. Ker knjižnica z raznoliko dejavnostjo poka po živih, upajo, da bodo skupaj z občino čim prej našli denar za gradnjo prizidka, ki je bil načrtovan že pred 34 leti.

TOLMIN > “Ugotavljamo, da so se stroški za energijo zmanjšali za četrtino,” je z energetsko sanacijo zadovoljna direktorica Jožica Štendler. Pred tremi leti so z 200.000 evri obnovili galerijo v pritličju, s sanitarijami in stavbnim pohištvom vred. Leta 2012 so s sodobno kotlovnico prešli na ogrevanje z biomaso, kar prinaša 4000 evrov prihranka letno. Lani poleti so prenovili razsvetljavo, letos so zamenjali streho in okna v nadstropju. Na posodobitev čaka pros- tor za izposojo in čitalnica, kjer je treba zamenjati 34 let staro pohištvo in obnoviti tlake, tudi 13 let star bibliobus je dotrajan, tako kot službeno vozilo. Denar bodo iskali na razpisih ministrstva za kulturo, ki so na voljo vsaki dve leti.

Knjižnico obiskuje 33 odstotkov prebivalcev oziroma vsak tretji, kar je daleč nad slovenskim povprečjem.

Upajo, da dobijo prizidek vsaj do leta 2020

Čeprav na prizidek čakajo že 34 let, še niso obupali. Načrtovan je bil že ob grad-nji, a nikoli niso našli denarja zanj. “Knjižnica je prenatrpana, več dejavnosti opravljamo v istih prostorih, za nove dejavnosti ni pros-tora. Vemo, da ne bo lahko priti do denarja, toda upamo, da se nam bo želja v prihodnjih letih, vsaj do leta 2020 uresničila,” pravi Štendlerjeva.

Idejna zamisel, ki nadgrajuje načrt iz “davnega” leta 1980, je pripravljena, treba je samo zagotoviti denar. “Od vsega začetka je bilo mišljeno, da bo knjižnica s prizidkom v obliki črke U. Z željo, da bi pridobili še več prostora, bi atrij pokrili. S tem bi nastala nekakšna dnevna soba mesta, kjer bi se ljudje družili v kakovostnem preživljanju prostega časa. Obiskovalcem bi bila na vol-jo kavarna s čitalnico, računalniki z dostopom do interneta, sedežne garniture za posedanje, manjše razstavišče za različne amaterske razstave, oder s projekcijskim platnom za manjše nastope in predavanja, izposoja družabnih iger ...,” načrte niza direktorica. V spodnje prostore prizidka bi vselili čitalnico in otroški oddelek, s čimer bi rešili problem dostopa z otroškimi vozički.

Knjižnica Cirila Kosmača je, kljub majhnosti, med najbolj naprednimi in vzor ostalim. Prva je leta 1974 uredila glasbeni oddelek, prva je sredi devetdesetih let odprla cyber café. Med prvimi je omogočila izposojo s knjigomatom, novost sta bili digitalizirani zbirki glasbenega in filmskega gradiva. Prva v Sloveniji je izpeljala inovativni projekt spodbujanja bralne kulture Moja knjižnica. Leta 2001 kupljen bibliobus je bil prvi z dvigalom za gibalno ovirane.

Lokalna pripadnost

V prvem nadstropju načrtujejo računalniško učilnico, študijsko sobo, domoznanski, filmski in glasbeni oddelek. Zaradi prostorske stiske zdaj nimajo niti enega mesta za poslušanje glasbe, po standardih bi jih moralo biti šest. Vmesne pregrade bi bile steklene.

“Našo kulturno dediščino želimo predstaviti na zanimiv, atraktiven način z uporabo sodobnih tehnologij, ki bi pritegnil tudi mlajše. Mladi bi s spoznavanjem domačih krajev utrjevali svojo lokalno pripadnost,” razmišlja Štendlerjeva. Ker je Posočje obmejno in demografsko ogroženo, bi bil domoznanski oddelek pomemben element utrje-vanja identitete Posočja, hkrati pa tudi ena od možnosti povezave in sodelovanja z zamejskimi občinami.

NEVA BLAZETIČ

---