Kmetje: “Zahteve so skregane s kmečko logiko in pametjo”

Medtem ko so nekateri kmetje v Vipavski dolini že začeli košnjo, so se drugi v zadnjih dneh še ubadali z vprašanjem, ali naj oddajo vlogo za enega od ukrepov kmetijsko okoljsko podnebnih plačil in s tem korenito spremenijo tudi prakso košnje. Novi pogoji so po mnenju večine skregani s kmečko logiko. Precej slabe volje je tudi zaradi prepovedi preoravanja travnikov v trajne nasade in vinograde. Kaže, da bodo v dolini ostali metulji in ptiči, hlevi bodo prazni, kmetov pa ne bo več, opozarjajo.

AJDOVŠČINA > Pisarna Kmetijsko svetovalne službe (KSS) v Ajdovščini je bila pred iztekom podaljšanega roka za oddajo zbirnih vlog za uveljavljanje neposrednih plačil in ukrepov Programa razvoja podeželja polna. Kot pojasnjuje tamkajšnja kmetijska svetovalka Darja Marc, so kmetje iz ajdovske in vipavske občine oddali približno 900 vlog, kar je nekaj manj kot v obdobju 2004 - 2014. Še bolj bode v oči, da se je za ukrep Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) z aktivnostmi, s katerimi naj bi spodbujali nadstandardne kmetijske prakse za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, odločilo manj kot sto kmetov. Po stari shemi se jih je v ukrepe kmetijsko okoljskih plačil vključilo skoraj 80 odstotkov. Ker se zaradi številnih pripomb v javnosti obetajo spremembe programa, bo marsikdo z oddajo vloge počakal do prihodnjega leta.

“S takimi ukrepi bo naše kmetijstvo propadlo”

Novi program razvoja podeželja kmetom v okviru KOPOP ponuja na izbiro več operacij za ohranjanje pestrih in raznovrstnih travnikov. Še posebej na ekološko pomembnih območjih iz Nature 2000, kjer živijo ogrožene vrste rastlin, metuljev ali ptic. Med ta območja sodi tudi Vipavska dolina. Tukajšnji kmetje bi za skrb za posebne traviščne habitate ali za traviščne habitate metuljev lahko dobili dobrih 200 evrov na hektar.

A bi morali korenito spremeniti dosedanjo prakso na kmetijah. Za operacijo Posebni traviščni habitati namreč med drugim velja, da košnja in paša nista dovoljeni do 30. junija, gnoji se lahko samo z organskimi gnojili, v omejeni količini. Kdor bi izbral operacijo Traviščni habitati metuljev, pa ne bi smel kositi med 15. junijem in 15. septembrom.

“Pogoji so skregani s kmečko logiko. S takimi ukrepi bo naše kmetijstvo propadlo. Še tisti, ki smo doslej vztrajali, bomo resno razmislili, ali se še splača. Ukrepi so namenjeni tistemu, ki ne bi nič delal in bi rad samo pobral denar. Tisti, ki ga potrebujemo, pa do njega ne moremo priti,” je ogorčen Klavdij Furlan iz Podrage, ki ima v hlevu 25 glav živine. V zbirni vlogi je oddal tudi prijavo za ukrepe KOPOP, zdaj pa ima na voljo še nekaj dni, če bi si slučajno premislil. “Sam ne vem, kaj je najbolje. Če se ne vključim v ukrepe, bom moral odtrgati pri svoji plači, da bom lahko plačal pripravo 200 bal in druge stroške košnje. Če se vključim, bom najmanj ob en odkos in tudi brez najboljše krme. Seno se bo spremenilo v slamo, če bo suša, pa niti otave ne bo. Kot kaže zdaj, bo zaradi suše v našem koncu doline že sena manj. Koruzne silaže nimam, zato sem odvisen od sena in detelje. S čim bom krmil živino? Ves denar, ki bi ga dobil, bi porabil za dokup krme ali krmil v Mlinotestu. Kdo razume to logiko? V Vipavski dolini bodo očitno ostali metulji in ptiči, hlevi bodo pa prazni.”

Na ministrstvu za kmetijstvo pojasnjujejo, da plačila iz naslova KOPOP spodbujajo kmetijske prakse, ki presegajo obvezne standarde, to je običajno kmetijsko prakso. Zato niso dohodkovna plačila, ampak plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. “S temi plačili se kmeta 'nagradi' kot skrbnika okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg pridelave hrane ohranja naravo, varuje vode in tla, vzdržuje krajino, zagotavlja pa tudi izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.”

Travniki metuljem in pticam

Pri neposrednih plačilih je veliko slabe volje med kmete prinesla tako imenovana zelena komponenta. Ta na območju Nature 2000, kjer se pojavljata vsaj dve ogroženi vrsti, v Vipavski dolini gre na primer za metulja mravljiščarja in črnočelega srakoperja, kmetom prepoveduje preoravanje ali druge spremembe trajnega travinja v nasade ali v vinograde. Uredbo so sicer delno omilili, a kmetijski svetovalec Rajko Črv opozarja: “Z Uredbo o shemah neposrednih plačil je celotno dno doline ob reki Vipavi vključeno v posebne habitate, kjer je prepovedano preoravati trajne travnike, ki pa to dejansko niso. Vedeti je treba, da smo z melioracijami in komasacijami iz zamočvirjenih in zaraščenih zemljišč uredili njive, na katerih se preživlja več kot 300 družin. Zaradi kolobarjenja so kmetje številne njive začasno zasejali. Ta zemljišča so primerna za sadovnjake, trsnice, vrtnarstvo, njive,” pravi Črv in opozarja, da je uredba kmetom onemogočila upravljati z njihovo lastnino.

In še dodaja: “Na obronkih Vipavske doline imamo približno 1500 hektarov travnikov, ki jih kmetje ne bodo nikoli preorali, zatravljeni pa so tudi tudi vsi sadovnjaki in vinogradi na ravnini. Zagotovo je to dovolj za preživetje nekaj parov črnočelega srakoperja. Ta ukrep ne bo pripomogel k dvigu njegove populacije.”

“Črni srakoper in metulj strašnični mravljiščar sta vrsti Natura 2000 in sta v zelo slabem ohranitvenem stanju. Obe vrsti sta neposredno vezani na travnike. Preoravanje zanju pomeni direktno izgubo življenjskega prostora in jima škodi. Omeniti velja še druge kvalifikacijske vrste, vezane na travnike (npr. močvirski cekinček, travniški postavnež, rjavi srakoper,…), ki se prav tako pojavljajo na območju Vipave in se jim stanje v zadnjih letih prav tako slabša. Tudi za te vrste je ohranjanje travnikov zelo pomembno,” so na Zavodu za varstvo narave pojasnili, zakaj so opredelili takšne pogoje.

Zaradi birokracije so izgubili leto dni

Da bi bila zadrega še večja, je uredba prišla v času, ko so nekateri kmetje na upravni enoti že dobili dovoljenje za obnovo vinograda in bili na pol poti, da uredijo nasad ali vinograd. “Dogovoril sem se že za strojna dela, naročil 6000 cepljenk zelena in pripravil kole, ko sem dobil sporočilo, da travnika pod Ustjami ne smem preorati. Pritožil sem se in konec aprila dobil odgovor, da lahko uredim vinograd. Odločbe še nimam, a mi tudi ne pomaga. Ker se je vse tako zavleklo, so v trsnici cepljenke prodali. Izgubil sem eno leto. Nastala mi je konkretna škoda, zato razmišljam o odškodninski tožbi,” razmišlja Ljubo Čermelj, ki na kmetiji obdeluje šest hektarov vinogradov.

ALENKA TRATNIK

---