Kmetijskih se ne sme pozidati

Občina Ajdovščina je po osmih letih tik pred tem, da dobi nov prostorski načrt. Ljudje, ki bi kmetijska zemljišča spremenili v zazidalna, pa večinoma ne bodo uslišani. Država vztraja, da morajo biti ta zemljišča zaščitena.

AJDOVŠČINA > Osem let je že minilo od začetka spreminjanja občinskega prostorskega načrta, Občina Ajdovščina pa je sedaj pred sklepnim dejanjem. Od 1. septembra do 10. oktobra bo najpomembnejši prostorski akt razgrnjen v avli občinske stavbe, 24. septembra pa bodo izvedli javno obravnavo. Kot pojasnjujejo v občinski upravi, so se stvari zavlekle predvsem zaradi večkrat spreminjajoče se zakonodaje, ki je za seboj potegnila večkratna usklajevanja z različnimi ministrstvi in ostalimi soglasodajalci.

Na občini poudarjajo, da veljavna prostorska zakonodaja omogoča gradnjo objektov (razen določenih pomožnih kmetijskih objektov in objektov javne infrastrukture) le na stavbnih zemljiščih. Novi občinski prostorski načrt bo sicer omogočal gradnjo določenih nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe kmetijstva (raznih lop in podobnega) izven poselitvenih območij. Izjemni posegi, na primer gradnja stanovanjskih hiš, na manj kvalitetnih kmetijskih zemljiščih in v gozdu pa bodo mogoči le, če bo pred tem po predpisanem postopku spremenjena namenska raba zemljišča. Na občini zato opozarjajo, naj občani preverijo stanje svojih nepremičnin v veljavnih planskih aktih in naj podajo pobude za spremembo namenske rabe. In seveda, naj se udeležijo javne razgrnitve in razprave, sicer bo lahko za spremembe prepozno.

Med njimi je bilo zagotovo “najtrši oreh” kmetijsko ministrstvo, ki, podobno kot v primerih ostalih občin po Sloveniji, vztraja, da morajo biti kmetijska zemljišča, predvsem tista najbolj kakovostna, trajno zaščitena in se na njih ne sme graditi.

Prav zato bodo občani, ki so med pripravo tega strateškega prostorskega dokumenta podali številne pobude za spremembo svojih kmetijskih zemljišč v stavbna oziroma zazidalna, večinoma izviseli. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč tovrstne pobude v glavnem zavrnilo, posledično jih je tudi občina upoštevala zelo malo. Kot pojasnjujejo v občinski upravi, so morali “bolj dosledno upoštevati določila veljavne prostorske zakonodaje ter zakonodaje s področja varstva kmetijskih zemljišč, po katerih so skoraj vsa kmetijska zemljišča nezazidljiva za stanovanjsko gradnjo.” Občinska uprava obenem ne predlaga dodatne širitve obrtnih con, saj je ocenila, da je v občini že zdaj dovolj nezazidanih zemljišč za poslovne dejavnosti. Manjše širitve so predvidene le v Gojačah in deloma v Ajdovščini.

Čeprav je mnogo občanov podalo predlog za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna, so številni predlagali prav nasprotno - naj jim stavbna spremenijo v kmetijska. To se je zgodilo predvsem zaradi nesojenega nepremičninskega zakona in bojazni, da bi morali za zemljišča plačevati bistveno več davka.

Še vedno pa je v zraku usoda območja deponije plazu Slano blato, kjer je predviden poligon varne vožnje s športno rekreativnimi dejavnostmi. Vzporedno z občinskim se za vplivno območje plazu namreč pripravlja državni prostorski načrt, zaradi česar sta tam že dolgo prepovedani gradnja in promet z nepremičninami. A o državnem načrtu ni ne duha ne sluha, občina pa ima zvezane roke. “To se odvija zelo zelo počasi in nastajajo velike težave. Sanacija še ni končana, ni ne denarja ne rešitve,” je nezadovoljen direktor občinske uprave Janez Furlan.

MITJA MARUSSIG

---