Klik pove, kje so ovire na reki

Ne le z novim odlokom o plovbi po Soči in Koritnici, tudi s spletno stranjo z informacijami o ovirah na reki se v Posočju trudijo za čim boljšo urejenost in varnost plovbe. Sezona se je uradno začela že sredi marca, včeraj so začeli prodajati dovolilnice. Praksa pa kaže, da za raftanje pred majem ni večjega zanimanja.

Spletna stran je za  varnost plovbe velika pridobitev, saj 
prinaša vpogled v  potencialno nevarne ovire na Soči in 
Koritnici   Foto: Leo Caharija
Spletna stran je za varnost plovbe velika pridobitev, saj prinaša vpogled v potencialno nevarne ovire na Soči in Koritnici  Foto: Leo Caharija

POSOČJE > “Spletna stran www.soca-plovba.si je namenjena vsem uporabnikom plovnega območja reke Soče in Koritnice. Na njej so informacije o vseh ovirah in njihovi lokaciji, ki bi lahko ogrožale varnost, poleg tega pa tudi informacije o morebitnih omejitvah ali prepovedih plovbe,”pojasnjuje predstojnik medobčinske uprave Simon Leban.Ponovno opozarja na dolžnost vseh, ki se odpravljajo na plovbo, da se pred tem seznanijo s stanjem plovnega območja in se obnašajo odgovorno do sebe in drugih.

Na spletu fotografije in lokacije ovir

Spletna stran je uradno zaživela včeraj, pred tem je nekaj časa delovala poskusno. Informacije o stanju na reki vanjo vnaša 13 športnih agencij, povezanih v Gospodarsko interesno združenje (GIZ) raftarjev Dolina Soče. Kot pravi predsednik Adis Hrovat, bo zadeva delovala tako, da bodo Sočo in Koritnico dnevno kontrolirali, odstranjevali ovire in, če to ne bo mogoče, bodo o njih obvestili pristojne. Fotografije ovir in opise lokacij bodo kar z reke s pomočjo pametnih telefonov ažurno vnašali na spletno stran.

Občinska uprava in športne agencije so kar nekaj časa iskale način za učinkovito obveščanje o stanju na reki. “Sistem obveščanja s spletno stranjo v štirih jezikih je pri nas novost, menda tudi v Evropi. Zadevo smo izumili sami, ker zgledov nismo našli,” pojasnjuje Leban.

Strokovno in tehnično so usposobljeni

Medobčinska uprava je v GIZ povezana domača rafting podjetja kot edinega ponudnika za to delo izbrala na javnem razpisu. So strokovno in tehnično usposobljeni. Z GIZ so sklenili triletno pogodbo, na osnovi katere jim bodo v treh letih plačali 180.000 evrov. Na pobudo kobariških svetnikov so v pogodbo vnesli zahtevo, da po zaključku prve sezone preverijo, kako sistem deluje in ali je finančno vzdržen.

Leban je v minulih dneh na GIZ naslovil tudi dodatne informacije z željo po čim boljšem sodelovanju in uresničevanju odloka. Med drugim opozarja, da se mora njegovo izvajanje samofinancirati od prodanih dovolilnic. “Občine nimajo nobenih obveznosti do izvajalcev ali medobčinske uprave v primeru, če bodo stroški presegali prihodke. Vsi prihodki se morajo prelivati v izvajanje plovnega režima za tekoče in investicijsko vzdrževanje. Župani občin Tolmin, Kobarid in Bovec so se zavezali, da bodo soglasno določali prednostno listo investicijskih posegov, denimo urejanje vstopnih mest in podobno ...” Pričakovati je, da bo GIZ pri stroških racionalen. Če se sistem ne bo vzdrževal, se lahko zgodi, da bi občine odlok razveljavile. “S tem pa bi nadzor nad plovbo prešel v pristojnost policije in pomorskega inšpektorata, ki lahko plovno pot kontrolira in zapira po svoji presoji,” pojasnjuje Leban.

Poenostavili so dovolilnice

Kako se bo septembra sprejeti odlok obnesel v praksi, bo znano ob koncu sezone po opravljeni analizi.

V medobčinski upravi in tudi v GIZ raftarjev upajo, da se bo vse dobro izšlo, ker menijo, da odlok ni slab. “Med drugim je prijaznejši do nas in redarjev, ker z letnimi pavšali, ki za rafting podjetja znašajo 3500 evrov, ne bomo imeli več sitnosti s kupovanjem in kontroliranjem dovolilnic. Poenostavlja tudi prodajo dovolilnic za čolne s tremi in manj potniki. V tem primeru gre dovolilnica na osebo in ne na čoln,” razmišlja lastnik Soča raftinga Goran Kavs. Ocenjuje, da so po dolgih letih dograjevanja ponudbe naredili pomemben korak pri urejanju dejavnosti in varnosti.

Zato GIZ ne podpira predloga enajstih, predvsem tujih podjetij o ponovnem uvajanju letnih dovolilnic. Zlasti manjša podjetja namreč menijo, da je pavšal zanje previsok, zaradi česar naj bi onemogočali konkurenčnost. Predlog so v presojo posredovali bovškemu občinskemu svetu, ki je točko umaknil s pojasnilom, da je zadevo treba dodatno proučiti. “Če bi po vseh napornih usklajevanjih in sprejemu odloka že prvo leto vnašali spremembe, bi bilo to slabo sporočilo,” v imenu povezanih v GIZ komentira Hrovat.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano