Klet ni primerna za hrambo gradiva

Zaradi hude prostorske stiske so v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici zadnja leta arhivsko gradivo hranili tudi v neprimernih kletnih prostorih. Zdaj imajo na voljo dve dodatni nadstropji oziroma 520 kvadratnih metrov površin, kar naj bi zadoščalo za naslednjih 15 let.

NOVA GORICA > “To je bila nuja. Prostorska stiska je bila taka, da smo imeli vse polno. Že nekaj let smo gradivo spravljali v klet, ki pa ni primerna za hrambo. Tam gradivo tudi ni varno, saj nam jo je že dvakrat zalila voda,” je o pridobitvi, dveh novih nadstropjih v stavbi za občinsko, kjer novogoriški pokrajinski arhiv sicer deluje od leta 1986, povedal njegov direktor Drago Trpin.

Za odkup prostorov je ministrstvo za kulturo prispevalo 440.000 evrov, 57.000 evrov pa pokrajinski arhiv. Stroški adaptacije prostorov in nove opreme so znašali 40.000 evrov.

Ne bo več razmetano

“S tem smo na novo pridobili 1900 'tekočih' metrov prostora. Do zdaj smo razpolagali s 3800 'tekočimi' metri v arhivskem skladišču in 500 'tekočimi' metri v kletnih prostorih,” je še povedal Trpin. Pojasnil je tudi, da tako imenovani tekoči meter, ki pomeni eno knjižno polico v arhivu, v povprečju pomeni 40 do 50 kilogramov materiala.

“Pri delovanju javnih organizacij nastaja dokumentarno gradivo. Iz tega se odbere tisto, ki ima poseben pomen za znanost, kulturo, zgodovino in druga področja, poleg tega pa tudi gradivo, ki zagotavlja neko pravno varnost osebam. Na podlagi teh kriterijev tisto, kar je trajno zanimivo, postane v skladu z zakonom arhivsko gradivo,” je pojasnil Trpin in dodal, da imajo celotno dokumentacijo urejeno po tako imenovanih fondih oziroma arhivih enega ustvarjalca.

Zaradi prostorske stiske so imeli do zdaj nekatere fonde tudi razmetane. Do konca leta, ko načrtujejo z gradivom zapolniti nove prostore, naj bi bile te težave odpravljene. “Po dinamiki prevzemov gradiva v zadnjih petih do desetih letih, bi morali imeti zdaj 15 let mir,” je še povedal Trpin.

Starega gradiva ni veliko

V novogoriškem Pokrajinskem arhivu, ki pokriva območje upravnih enot Ajdovščina, Tolmin in Nova Gorica, hranijo predvsem spisovno gradivo v papirni obliki. Drugih kategorij, zvočnih in filmskih zapisov ter ostalega, je bistveno manj.

“Manj kot 20 odstotkov je starega gradiva do leta 1945, več kot 80 odstotkov pa iz obdobja po letu 1945. To je logično, saj so ostali vsi glavni arhivi in dokumenti z goriškega območja v Gorici ali Trstu,” je še povedal Trpin.

Vsako leto pokrajinski arhiv, ki je najmlajši in drugi najmanjši v Sloveniji, obišče okrog 150 raziskovalcev, ki brskajo po gradivu za potrebe študij, raziskav, in podobno ter 250 do 300 oseb, ki potrebujejo določena potrdila za reševanje pravnih zadev in upravnih postopkov.

Poleg prevzema, morebitne dodatne ureditve in popisa ter skrbi za arhivsko gradivo, v pokrajinskem arhivu omogočajo tudi uporabo gradiva v čitalnici. Po njem posežejo tudi sami. Za objave, raziskave in razstave, s katerimi popularizirajo gradivo in svojo dejavnost. Arhiv kot ustanovo in gradivo kot kulturno dediščino predstavljajo tudi zainteresiranim izobraževalnim ustanovam.

“Nismo tako usmerjeni v javnost kot muzeji. K nam pridejo ljudje s konkretnim interesom. Taki, ki vedo, kaj potrebujejo,” je sklenil Trpin.

NACE NOVAK

---