Kar tretjina več prošenj za pomoč

Pred kratkim je novogoriški Rdeči križ v SNG pripravil že 40. srečanje starejših občanov, ki so ena od bolj ranljivih skupin v družbi. O tem, kaj najbolj tare starejše, pa tudi ostale socialno šibke, je spregovorila podpredsednica občinskega odbora Rdečega križa (RK) Vislava Ušaj.

NOVA GORICA > “Občane, starejše od 75 let, že 40 let enkrat na leto povabimo na srečanje. Raznosimo preko tisoč vabil, pride jih ogromno. Gledališče nam gre zelo na roko. Ta srečanja so za starejše velikega pomena, po kulturnem programu poklepetajo, vsak pove svoje težave, povedo tudi, kaj se jim zdi, da delamo prav, kaj ne. Pri tem poskrbimo tudi za invalide,” pravi Vislava Ušaj, ki je tudi predsednica novogoriškega krajevnega odbora Rdečega križa.

> Socialne stiske so tudi med starejšimi vse večje. Kako jim pomagate?

“Tistim, ki so v socialni stiski, seveda pomagamo s paketi hrane in ostalimi potrebščinami ali s plačilom položnic. Nikoli ne dodeljujemo denarnih pomoči. Enkrat na leto za najbolj socialno ogrožene upokojence organiziramo tudi letovanje na Debelem Rtiču. Poskrbimo, da jim ob obletnicah pošljemo čestitke, ob koncu leta obiščemo in obdarimo vse onemogle, ki ne morejo iz domov, in vse bolne, ne glede na starost. Nikoli ne gledamo na njihovo nacionalnost ali versko usmerjenost.”

> Kaj jih najbolj tare?

“Socialna stiska zaradi krize. Niso sicer vsi starejši povsem na dnu, saj imamo upokojenci vsaj pokojnine. Najbolj pa se stiska pokaže v domovih upokojencev. Veliko je zgodb o ljudeh, ki jih otroci dajo v dom in se nato ne zanimajo več zanje, jih ne obiščejo. Težke zgodbe so to, kar srce te zaboli. Zato jim ogromno pomeni, ko jih obiščemo, ko dobijo našo čestitko. Ali pa že samo vabilo na naše srečanje, tudi če se ga nato ne udeležijo.”

> Da se torej nekdo spomni nanje?

“Da, prav to. Potrebujejo predvsem toplo, prijazno besedo.”

> RK skrbi tudi za druge socialno šibke skupine. Katere so najbolj na udaru?

“Na Goriškem je socialni problem prvič odmevno izbruhnil s stečajem Mebla, v družinah, kjer sta bila oba starša tam zaposlena. Veliko smo pomagali s paketi hrane, plačili položnic. To se je kasneje umirilo. Zdaj pa je splošna kriza po vsej državi in seveda tudi tu. Mislim, da jo najbolj občutijo tisti, ki so bili zaposleni in imajo šoloobvezne otroke, a ostanejo brez dela. V dveh letih se je število prošenj za pomoč povečalo za približno 35 odstotkov, kar je ogromno.”

> Kakšne oblike pomoči nudite?

“Največ je še vedno paketov s hrano in življenjskimi potrebščinami. Tistim, ki tega zaradi različnih razlogov ne zmorejo, plačamo najnujnejše položnice. O tem odločamo v tričlanski komisiji za socialne zadeve. Vedno zelo pazimo in preverjamo, da nudimo pomoč tistim, ki jo resnično najbolj potrebujejo. V zadnjem času je veliko primerov, ko smo plačali položnico ljudem, ki so bili pred odklopom elektrike, na primer. Denarja za vse potrebe ni dovolj, pomagamo pa v vseh skrajnih stiskah. Tudi staršem šoloobveznih otrok pri nakupu šolskih potrebščin. Poleg pomoči območnega združenja RK pomaga tudi krajevna organizacija mesta Nova Gorica, ki pomoč financira iz članarine. Približno 4000 članov imamo.”

> Pomemben vidik vašega delovanja je prostovoljstvo. Kakšna je njegova vloga?

“V tej krizi je vedno večja. Prostovoljci smo ves čas na terenu, kjer natančno vidimo, kje so največje potrebe. Tega se iz pisarne ne vidi. Velik problem pa je v tem, da se nam ne pridružujejo mlajši, čeprav ves čas pozivamo k temu. Nekaj pa je pri prostovoljstvu pomembno: ne pomagamo le mi pomoči potrebnim, ampak tudi sebi. Če nekaj daš, tudi prejmeš z velikim zadovoljstvom.”

MITJA MARUSSIG

---