Kam v kino? V Tolmin, seveda!

Medtem ko marsikje kinopredstave ukinjajo, ker da se ne izplačajo, tolminski kino v prenovljenem Kinogledališču uspešno dela z veliko obiskovalci. Lahko bi rekli, da je skoraj fenomen med manjšimi kini v Sloveniji. Privabljajo s kakovostnim in aktualnim programom za otroke, ljubitelje umetniških filmov in komercialnimi izdelki. Z novostjo, kinom na prostem, so v torek zapolnili atrij pri knjižnici.

TOLMIN > Ko so pred obnovo Kinogledališča snovali njegovo vsebino, so kolebali, ali naj kino ostane v Tolminu. “Pošteno povedano smo bili bili zaradi relativno slabega obiska v preteklosti in zaradi velikih vlaganj v sodobne naprave v veliki dilemi, ali naj kino obdržimo. Kljub vsemu smo ga ohranili, kar se je izkazalo za dobro odločitev,” pojasnjuje direktor zavoda za kulturo, šport in mladino Branko Velišček. Kot pravi, so za opremo, ki je povezana zgolj s kinom, namenili 77.000 evrov, od tega 50.000 za digitalni projektor.

Filmi pridejo hitro

Ocenjuje, da prenovljeni kino privablja zaradi sodobne digitalne tehnike, ki omogoča tudi predvajanje v 3D tehniki, najpomembnejši pa je kakovosten in aktualen program. “Pri nas vrtimo filme takoj za Ljubljano, nekatere še preden jih je mogoče najti na internetu,” ugotavlja Velišček.

Velika zasluga gre Špeli Mrak, ki skrbi za program. Kot pravi, so večje zanimanje zaradi več vloženega truda v promocijo pričakovali: “Ne bi rekla, da je tolminski kino ravno fenomen. Je pa potrditev, da Tolmin kot mesto sodoben kinematograf potrebuje. Ljudem želimo približati kino kot kraj kulturnega doživljanja kakovostne filmske vsebine.”

Pravo filmsko doživetje je sedaj tudi v Tolminu na voljo kmalu po svetovni ali slovenski premieri, odvisno od distribucije. “Je pa tudi pomembno, da vzgojimo filmsko občinstvo do te mere, da ne bodo niti pomislili, da bi filme gledali v tako imenovanih domačih kinih in si jih priskrbeli z nalaganjem z interneta, saj je to kraja intelektualne lastnine. Malokdo se zaveda, da se na spletu vse beleži. Pri nas še ne lovijo malih kršiteljev, v Nemčiji pa to že počnejo.” Dodaja, da ne gre zgolj za vprašanje legalnosti: “Prvenstveno gre za doživetje, za druženje na javnem prostoru in za katarzo, ki jo kakovosten film kot sedma umetnost ponudi. Trend večanja obiska v manjših kinematografih beleži celotna Art kino mreža Slovenije, kar je spodbudno.”

Poleti kino pod brezami

Predsinočnjim so presenetili z novostjo, brezplačnim kinom na prostem oziroma pod brezami v atriju knjižnice. Prva predstava, povsem nov biografski dokumentarni film o Janis Joplin, je pritegnila več kot 200 gledalcev, vse se je sestavilo v čaroben dogodek pod zvezdami. Julija in avgusta bodo ponudili štiri predstave, eno tudi v Kobaridu.

Največ je mladih obiskovalcev

Od lanskega decembra, ko so prenovljeno Kinogledališče odprli, so našteli 7450 obiskovalcev, ki so si ogledali skoraj sto filmov. Največ oziroma polovica je mlajših, četrtina vseh si je ogledala pop filme, petina pa art kinopredstave. Čeprav niso pričakovali, se ta dejavnost finančno pokrije, kljub temu, da je cena vstopnice zgolj štiri evre, kar si lahko vsak privošči.

Da je tolminski kinematograf vendarle majhen fenomen, dokazuje dejstvo, da je Posočju najbližji kino v Sežani, v Novi Gorici kljub večjemu zaledju vrtijo le filmski abonma in krajše filmske cikluse, posebnost pa je Idrija, kjer s kinom upravlja knjižnica, ni pa še digitaliziran.

NEVA BLAZETIČ

---