Kako deluje nova čistilna naprava? (foto)

Če bi tanke cevčice iz umetnih mas, ki tvorijo membranske module v pravkar zagnani čistilni napravi za Novo Gorico in okolico, položili na tla v eno vrsto, bi razdaljo od mesta naprave do Ljubljane premostili stokrat. V podobnih presežnikih je moč opisati marsikaj drugega, kar je vgrajeno v napravo, ki je glavni rezultat doslej največje naložbe občin na ožjem Goriškem. Vredna je 41 milijonov evrov.

 Foto: Jure Batagelj
Foto: Jure Batagelj

VRTOJBA > “Od tu v Vrtojbico teče voda na ravni kopalne. Vsekakor je čistejša od potoka.” Tako je vodja projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče Mitja Gorjan iz novogoriškega javnega podjetja Vodovodi in kanalizacije začel ogled centralne čistilne naprave za Novo Gorico s primestjem, Šempeter, Vrtojbo, Miren in Orehovlje, namenjen mestnim svetnikom in uslužbencem občinske uprave. Ravno želja po takšni, čisti, vodi je razlog, da so tri goriške občine nadgradile kanalizacijo v naštetih naseljih ter jo povezale s pred dnevi poskusno zagnano čistilno napravo, postavljeno na rob Vrtojbe. Gorjan je gostom nato razkazal vse, kar je potrebno, da odplake postanejo prečiščena voda.

Preprosto zapleteno

Princip je preprost. Najprej v napravi mehansko iz vode odstranijo kose, koščke, maščobe in pesek. Nato v njej prisotne bakterije s pomočjo kemikalij in vpihovanja zraka spodbudijo, da izločajo fosfor, dušik in ogljik. Nazadnje vodo filtrirajo skozi membranske module, skupaj jih je 32. Iz njih priteče čista.

V Vrtojbi bo center za vso kanalizacijo in čistilne naprave Vodovodov in kanalizacije. Tam bodo tudi predelovali gošče iz greznic in blato iz manjših čistilnih naprav.

Ostanku procesa, tekoči gošči, nato odvzemajo še vodo, dokler ne postane granulat, primeren za sežig. Umazano vodo, ki še ostane, vrnejo v čiščenje. Vsega skupaj ni težko razumeti, zapleteno pa je to izvesti.

Strojev je v izobilju

Prepletu jeklenih cevi v stavbah čistilne naprave ni videti konca. Podobno je najbrž pod površjem, že zato ker, kot je dejal Gorjan, “imamo pod vsakim objektom, kjer se kaj pretaka, drenažni bazen, da gre izcedek v čiščenje”.Raba prečiščene vode kot tehnološke vode za vso napravo tudi zahteva svoje omrežje cevi. In ker, jasno, nič ne dela brez napajanja, in je vse avtomatizirano “je kablov za 80 kilometrov”, presežnik omeni Gorjan.

Še nečesa je pri tem projektu v presežnikih: vloženega dela. Mitja Gorjan projekt vodi osem let. Ob pomoči direktorja družbe Vodovodi in kanalizacija Mirana Lovriča in sodelavcev v podjetju, za vso administracijo je skrbela Nataša Ambrožič. Skrbnica projekta pri mestni občini je bila Anuška Radikon. Ni manjkalo preučevanja dokumentov, prav tako ne sestankov in pogajanj z ministrstvi, prepričevanja občinskih svetnikov in nadzornikov iz tujine, pogovorov s prebivalci. Zadnja pomembna odločitev je bila izbira vodij naprave. Lapajnetova in Valič sta dva od več kot 200 inženirjev vseh strok, ki so se javili na razpis. Izbrana sta bila za odgovorno delo. Kajti čeprav bosta vodila avtomatizirano napravo, jo bo treba ves čas vzdrževati. Zlasti pri mehanski obdelavi odplak se lahko kaj zatakne, tudi uporabniki pa lahko pripomorejo k temu, da se to zgodi čim redkeje. Šest ljudi, ki delajo na Čistilni napravi v Vrtojbi, bo zelo srečnih, če ljudje v odtoke ne bodo več metali, denimo, vlažilnih robčkov, otroških plenic, celo zabojev za pivo in še marsičesa. Pa tudi na videz nedolžnih paličic za čiščenje ušes.

Za tristopenjsko mehansko čiščenje je potreben sistem med seboj povezanih grabelj v dveh etažah, ki zadržijo vse, kar je v odplakah večjega od 25 milimetrov, šest milimetrov in nazadnje enega milimetra. Nešteto je vmes črpalk in posod, v tem objektu iz odpadnih voda odstranijo tudi maščobe in droben pesek. Gorjan je dejal, da pesek očistijo s tehnološko vodo in je uporaben, recimo, v gradbeništvu.

Ker lahko do čistilne naprave priteče veliko več vode (do 1257 litrov na sekundo), kot je zmore predelovati (do 535 litrov), je pod stavbo zadrževalni rezervoar za 900 “kubikov”. Manjših podobnih je tam več, medtem ko sta v sosednjem objektu daleč največja. Gre za 5500-kubična bazena, v katerih svoje delo opravijo bakterije. Tvorita jedro tako imenovanega biološkega reaktorja in dveh linij vode, najpomembnejšega objekta čistilne naprave.

Čuda tehnologije

Ob hoji po betonski brvi nad polnim bazenom se zdi, da ni nič posebnega. A ko stopimo na brv čez sosednji, trenutno prazen bazen, in uzremo dno osem metrov niže, velikost zaznamo čisto drugače. O njej veliko pove tudi obisk razvejane stojnice linij vode z vrsto aparatur.

Nato inženirja Mojca Lapajne in Sebastjan Valič, ki bosta vodila čistilno napravo, razložita, kako bodo z ožemanjem in s sušenjem z ogretim zrakom tekočo goščo predelovali v tri tone suhih kroglic na dan. Pri tem skoraj ne snov ne energija ne bosta šli v nič. Koliko truda je potrebnega, da kdo sestavi tak sistem?

“Nazivna moč naprave je 1,8 megavata,” je razložil Gorjan. Porabila bo precej elektrike, pa tudi plina za segrevanje zraka. Redno bo potrebovala tudi določene kemikalije in seveda je tu strošek dela za šest ljudi. Vse bo samo mestno občino Nova Gorica prihodnje leto stalo 1,1 milijona evrov. Od leta 2017 bodo to plačevali uporabniki, a morda le po nekaj evrov več na mesec. Tedaj pa bodo začeli zaračunavati tudi priklop na manjše čistilne naprave.

Eden njegovih najbolj domiselnih delov je plod uma madžarskega migranta v Kanadi, ustanovitelja podjetja Zenon, danes dela korporacije General Electrics ... “Tega je tu za 10.000 kilometrov,” povesta, v rokah pa držita v klobčič zvito tanko belo cevčico iz umetnih mas. To je membrana za ultrafiltracijo. “V njej so luknjice, velike 0,04 mikrometra,” sogovornika pojasnita, kaj naredi prečiščeno vodo.

Zdi se neverjetno: vse, kar bo pritekalo iz obsežnega omrežja kanalov v treh občinah - uvodoma bo tega za 43.698 populacijskih enot - bodo dan za dnem “požirale” te zelo drobne in nežne stvari. Je pa res, da jih bo veliko. AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano