Jazbec pleni vinograde

Novica, objavljena v medijih navaja, da imajo te dni vipavski vinogradniki, ki si letos obetajo nadpovprečno letino, težave z divjimi živalmi. Teh je vse več in z njimi tudi škode v vinogradih. Letos so največja nadloga jazbeci, ki med nočnimi pohodi zobajo že zrele grozde.

Predstavimo malce to dokaj skrivnostno žival, da bomo laže razumeli težave vinogradnikov.

Jazbec je kratkonogi vsejedec iz družine Mustelidae, ki vključuje tudi vidre, podlasice in rosomahe. Na svetu živi enajst vrst jazbecev, najbolj znan in razširjen je evrazijski jazbec.

Ima kratko, debelo telo s kratkimi, a močnimi nogami, ki jih uporablja pri kopanju. Ima dolgo, rahlo ožjo glavo z majhnimi uhlji. Rep je kratek. Telo je sivo, glava bela, z dvema črnima črtama, ki potekata čez predel oči do uhljev, nekoliko manj očitno pa potekata še vse do repa. Žival zraste do 90 centimetrov in lahko tehta tudi do 18 kilogramov.

Aktiven je ponoči in v mraku, zadržuje se na stalnih mestih in je samotar. Koplje obsežne podzemne rovne sisteme, kjer živi več družin. Bivalne votline so več kot tri metre globoko in pet do deset metrov stran od vhoda. Pozimi miruje, vendar ne spi.

Pari se od marca do maja, brejost traja različno dolgo glede na čas mirovanja zarodka. Razvoj zarodka traja 60 dni. Samica skoti od enega do pet mladičev, ki po 30 dneh spregledajo, sesajo pa tri mesece.

Jazbec je vsejed, hrani se s talnimi živalmi, žuželkami, malimi sesalci, žabami, mrhovino, koreninami, gomolji, poljskimi pridelki, sadjem, jagodami.

Profesor Erjavec ga v svoji knjigi leta 1888 opisuje kot “čemerikavega puščavca, posebno plah in nezaupen, bodemo ga težko zalotili, ali ga mogli opazovati. Po gozdu pobira gobe, lešnike, želod, koplje korenje, pozoblje tudi črve, ogrce, polže, mlade ptice in jajca iz pritalnih gnezd.

Lovi si miši, slepce, kače in strupene gade. Rad zahaja na obdelana polja, posebno v koruzo, dokler je še mehka in mlečnata, ako ni koruze, dober je tudi krompir, repa, korenje. Največjo škodo dela pa po vinogradih, ker je zaljubljen v sladko grozdje, s taco pripogiblje trte in klesti z njih sladki sad”.

Spomnimo, kaj so pred leti v zvezi z jazbecem poročali nemški mediji. Nemška policija je dobila poziv, naj s ceste spravi mrtvega jazbeca, ki je oviral promet. Vendar so policisti ob prihodu na kraj dogodka ugotovili, da žival, ki je ležala sredi ceste, ni mrtva, temveč samo na smrt pijana. Izkazalo se je, da se je jazbec preobjedel prezrelih češenj, sadje pa se je v njegovem želodcu spremenilo v alkohol. Poleg tega je zverinica dobila še hudo drisko, med katero je izločala ogromne količine češnjevih koščic. Policistom je žival s pomočjo palic uspelo spraviti s ceste na bližnji travnik - na treznjenje.

Tudi take se lahko zgodijo, ko je žival prepožrešna. Pa vendar je treba tudi pri škodi, ki jo povzroča, upoštevati dejstvo, da je jazbec del ekosistema, dal našega okolja, ki smo ga sami pričeli podirati in si povzročati težave. Za to niso krive živali, temveč je kriv človek s svojim načinom življenja.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---