Izpod dežnikov v luksuzen dom

Medtem ko je poletna sezona na letališču na vrhuncu, upravljavec Aeroklub Bovec še vedno usmerja letala izpod dežnikov pred zaprtimi vrati nove letališke stavbe. Župan Siniša Germovšek obljublja, da dolgo ne bo več tako. Pripravljajo pogodbo, s katero bi aeroklubu dali v začasen najem letališko infrastrukturo. V aeroklubu ponujajo koncept upravljanja v prihodnje in upajo, da bodo na letališču tudi dolgoročno ostali upravljavci.

BOVEC > Od sredine lanskega leta, ko so s pomočjo 2,3 milijona evrov iz EU na bovškem športnem letališču zgradili novo upravno stavbo, hangar, dostopne ceste, parkirišče in komunalno infrastrukturo, novi objekti še čakajo na obratovalno dovoljenje in upravljavca. Ni vseeno, kdo bo, ker se bodo le z uspešnim upravljanjem odpirale možnosti, da Bovec postane evropsko prepoznaven alpski letališki turistični center.

Pogodba z Aeroklubom Bovec

“Pri iskanju rešitev, kako naj bi z objekti v občinski lasti in s celotnim letališčem čim bolje upravljali, smo naleteli na veliko neznank in nejasnosti, ki jih s pomočjo pristojnih ministrstev postopoma razrešujemo. Na letališču že imamo upravljavca Aeroklub Bovec, in zdi se, da mu bomo s pogodbo lahko dali infrastrukturo v uporabo oziroma v upravljanje vsaj začasno, dokler ne najdemo dolgoročne rešitve,” pojasnjuje župan Siniša Germovšek. Direktorica občinske uprave in odgovorna za letališki projekt A3 Net Patricija Muršič dodaja, da morajo biti zelo pazljivi v preverjanju vseh pravnih podlag, ker prav nič ne smejo narobe narediti, sicer grozi, da bodo morali vračati denar EU.

Izkazalo se je, da občina ne more dobiti obratovalnega dovoljenja za letališko infrastrukturo, ker nima ustrezne registracije za opravljanje letališke dejavnosti. “Pogodbo z bovškim aeroklubom moramo skleniti v tem mesecu. Z njo bomo dopolnili vlogo za obratovalno dovoljenje, ki jo moramo do konca meseca poslali na Agencijo za civilno letalstvo,” pojasnjuje župan. Takoj, ko jo bo agencija odobrila, bodo Aeroklubu Bovec uradno odprli vrata v stavbo. Kot pravi Muršičeva, bodo v kratkem kupili tudi opremo zanjo z že odobrenim denarjem iz projekta CAN, s katerim letališče nadgrajujejo s centrom za zaščito in reševanje in heliodromom.

S predajo upravljanja Aeroklubu Bovec bo občina pridobili čas za preverjanje in razmislek o najboljši dolgoročni rešitvi. “Razmišljamo o podelitvi koncesije za opravljanje javne gospodarske službe in še nekaj možnosti premlevamo. Je pa zadeva zelo zapletena, kar nakazuje na to, da stvari v povezavi z upravljanjem že na začetku projekta niso bile dorečene,” ugotavlja Germovšek.

Kavčič: “Imamo največ izkušenj”

Občina se zaveda pomena aktualnega upravljavca, Aerokluba Bovec, ki požrtvovalno in s prostovoljnim delom skrbi, da letališče deluje. Člani kluba upajo, da bodo z njo našli skupni jezik in obdržali roko nad upravljanjem. “Mirno čakamo, trdimo pa, da imamo največ izkušenj v tem prostoru, saj smo na letališču prisotni že desetletja,“ pravi predsednik Aerokluba Bovec Dejan Kavčič in dodaja: “Če bomo izbrani, se bomo skupaj s številnimi, ki uporabljajo letališče, trudili za turistični preboj. Če ne bomo, pa bomo na letališču samo gostje, ki se ukvarjajo s svojim hobijem.”

Opozarja pa, da klub nima stalnega vira prihodkov. Z dodatnimi dejavnostmi in sodelovanjem z ostalimi uporabniki, denimo aerotaksijem za panoramske prelete, šolami jadralnega letenja, organizatorji skokov s padali in tudi jadralnimi padalci s tandemi, bi lahko zbrali za vzdrževanje stavbe. “Pozimi bi lahko hangar dali v najem. Že letošnjo zimo smo urejali tekaško progo. Tudi s tem bi kakšen evro zaslužili, skupaj z bifejem v zasebni lasti. Vsi bi nekaj prispevali za vzdrževanje,” razmišlja Kavčič. Razkriva pa tudi zanimivo novost: “Naša ultralahka letala bomo opremili s smučmi, ki jih za Pipistrel razvijajo Poljaki. S tem bi bili vzleti možni tudi pozimi. Polletno dovoljenje za delovanje letališča bi lahko razširili na celo leto.”

Brez trdne steze ne bo šlo

Kdorkoli že bo upravljavec, bo dolžan ustanoviti svet uporabnikov letališča. “V tem duhu se na letališču že zdaj povezujemo,” pravi Kavčič. Poznavalci delovanja tovrstnih turistično-športnih letališč opozarjajo, da brez trdnejše pristajalne steze ne bo mogoče resno razvijati letališkega turizma. “Obstajajo naravi veliko bolj prijazne rešitve, kot je asfaltiranje,” pojasnjuje Kavčič in dodaja, da trdnejše steze klub ne potrebuje, jo pa potrebuje Bovec.

Kako bo z letališčem v prihodnje, je odvisno tudi od zakonodaje, ki se uveljavlja v celotni EU. “Upam, da naša država ne bo spet bolj papeška od papeža in da bodo našli ustrezne rešitve za tovrstna letališča, ki so več kot le športna, v nobenem primeru pa niso potniška.”

NEVA BLAZETIČ

---