Iz plazu zdaj teče hudournik

Geolog Boris Rijavec, ki že 13 let spremlja na površju skoraj neopazni plaz v Šmihelu, meni, da je mestna občina z ureditvijo drenaže plazu marca letos “zadela v polno”. Odtlej ni opaziti premikov tal in novih razpok v hišah, trdi.

ŠMIHEL > Država se je tako kot plaz na Gradišču nad Prvačino zavezala odpraviti tudi podobnega v Šmihelu (oba sta se sprožila isto jesen pred več kot desetimi leti), oba z gradnjo pilotnih sten. Toda za Šmihel so naredili le načrte in krajani, ki jim je drsenje tal poškodovalo domove oziroma jim omejuje dela na hišah, še vedno čakajo, kdaj bodo razmere boljše.

Plazu jemljejo vodo

To pomlad je sklenila ukrepati Mestna občina Nova Gorica, in sicer interventno. Zgradila je 200 metrov dolgo in 120 metrov široko mrežo drenažnih kanalov v obliki ribje kosti, vkopano tudi globlje pod površje, katere namen je jemati vodo plazu in tla narediti bolj stabilna. V minulih dneh, ko je obilneje deževalo, se je toliko bolj pokazalo, kako učinkovit je sistem. In geolog Boris Rijavec, ki plazenje tal v Šmihelu spremlja od vsega začetka, je s prvim rezultatom zadovoljen.

“Po vsakem takem dežju so se pojavljale razpoke (na poškodovanih hišah, op.a.), zdaj moram reči, da tega ni več. Plombe so cele že od aprila dalje. Torej odkar je bilo to narejeno, zadeve stojijo,” je glavni učinek drenaže opisal Rijavec. Kar je zdaj drugače, razlaga tako: “Vidi se, da so bile odvedene enormne količine vode, že po zvoku iz prvih jaškov na vrhu se razbere, da je pretok izreden. Vsa ta voda ne zastaja več v plazu, ni dodatne teže, ni močenja drsne ploskve, kar izjemno pomaga. Mislim, da je bila odločitev pravilna, odtok vode pa kaže, da je bila izvedba takšna, kot mora biti.” Sistem cevi v obliki ribje kosti po njegovih besedah zajema ravno tisto vodo, ki je pronicala skozi plaz, močila drsno ploskev, obtežila plaz in povzročala premike.

Del se je pod površjem nabere že nad vasjo, v jašek pa odteka tudi deževnica, ki pade neposredno na plaz. Če torej poenostavimo, je drenaža, kot vse kaže, tla naredila trša. Rijavec premikov površja že zdaj ne pričakuje več, a kot dodaja, je treba počakati dve do tri leta. Tedaj bo moč z večjo gotovostjo reči, kako sistem deluje, in se nato odločiti, ali globoko v tla vkopati betonske stebre ali ne.

Na vrsti je Gradišče

Kot je povedal svetovalec za zaščito in reševanje pri novogoriški mestni upravi Bogdan Zoratti, bo treba podoben sistem urediti tudi pod Gradiščem nad Prvačino. Država je na tamkajšnjem plazišču resda uredila globoko pod površje vkopano sidrano pilotno steno. Kot pravi Zoratti, so se tam razmere izboljšale. Toda tla drsijo tudi vzhodno od stene, pojavile so se nove razpoke na drugih hišah, razlaga, in zato bo tam treba ukrepati.

To bo možno narediti brez daljših postopkov javnega naročanja, še pravi Zoratti, ker gre za intervencijo, nalogo pa naj bi izpolnila občina. Kdaj, bo odvisno od denarja, dodaja.

AMBROŽ SARDOČ

---