Iz lastnih žepov bodo dali, če bo LTO učinkovit

Glede na krčenje proračunskega denarja, tudi v javnem zavodu LTO Bovec pričakujejo skromnejšo občinsko podporo. V preteklosti so za dejavnost dobivali okoli 450.000 evrov, letos si več kot 300.000 ne obetajo. Kaže, da brez uvajanja članarine, ki naj bi, glede na velikost ponudnikov, znašala od 100 do 1600 evrov, ne bo šlo več. Namenjali bi jo izključno za promocijo.

V hotelu Mangart vztrajajo z upanjem na ponovno odprtje smučišča Kanin. Foto: Neva Blazetič
V hotelu Mangart vztrajajo z upanjem na ponovno odprtje smučišča Kanin. Foto: Neva Blazetič

BOVEC > “Preprosto nimamo druge izbire, ker se vsota za našo dejavnost krči za tretjino. Treba je tudi vedeti, da bo Občina Bovec vse napore vlagala v ponovni zagon smučišča Kanin. Zato si moramo pomagati sami. Ker bo bistveno manj denarja za trženje, ki pa je v tem kritičnem času ena naših najpomembnejših nalog, bi s članarino ublažili primanjkljaj,” pojasnjuje direktor LTO Bovec Janko Humar.

Večji bi plačali več

Na nedavnem sestanku so turistični ponudniki razumeli potrebo po uvajanju članarine in predlagano novost načelno podpirajo. Ob tem pa zahtevajo učinkovito delo s proračunskim denarjem plačanih uslužbencev v javnem zavodu. Končno odločitev bodo sprejeli predvidoma v enem mesecu na občnem zboru. V tem času se dogovarjajo o višini prispevkov. Večji ponudniki naj bi plačali več.

Večina udeležencev je na prvem sestanku na temo članarine podprla predlog, da bi plačevali od sto do 1600 evrov glede na velikost ponudnika. So se pa pojavili tudi predlogi o enotni obremenitvi brez razvrščanja po velikosti. Društva, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, bi plačala minimalno članarino, lahko tudi nič. Prevladalo je stališče, da bi članarino obračunali v sezoni v dveh obrokih, predvidoma v juniju in septembru.

Iz članarine okoli 40.000 evrov

V predvideni vsoti 300.000 evrov proračunskega denarja se vsota za trženje krči od predlaganih 195.000 evrov na samo 130.000 evrov. “Če se bo vse izteklo v smeri uvajanja članarine, potem bi 250 ponudnikov prispevalo okoli 40.000 evrov. Ta denar bi namenjali izključno za tržne aktivnosti in morda nekaj za vzdrževanje turističnih poti. V nobenem primeru ne bo šel za plače zaposlenih. Odločili smo se tudi, da bomo ukinili izdatke za prireditve,” pojasnjuje Humar.

Kot pravi, so doslej iz proračuna za dejavnost LTO dobili 79 odstotkov potrebnega denarja, 21 odstotkov se je nateklo iz lastne dejavnosti z razpisi vred, ponudniki pa so prispevali zgolj odstotek denarja. “Tako ne gre več. Ponudniki v tujini prispevajo veliko več. V Avstriji, denimo, za promocijske aktivnosti prispevajo 240 milijonov evrov. Po uvedbi članarine bi ponudniki v proračun zavoda LTO Bovec prispevali okoli deset odstotkov denarja,” se nadeja Humar.

V LTO Sotočje o uvajanju članarine ne razmišljajo. Občini Kobarid in Tolmin bosta za zavod LTO Sotočje svoj prispevek skrčili za štiri odstotke oziroma za okoli 10.000 evrov. Proračun LTO znaša okoli 550.000 evrov, od tega predstavljajo lastni prihodki, ki sicer nihajo, skoraj polovico vsega denarja.

Ponudniki bi dali pod pogojem ...

Bovški ponudniki načelno soglašajo s prispevkom, toda pod pogojem večje učinkovitosti LTO. Imajo kar precej pripomb na njihovo delo.

Marko Strnad iz hotela Mangrt poudarja, da v njihovem kolektivu podpirajo vsa dejanja in napore, ki so povezani s čim hitrejšim odprtjem smučišča Kanin in za boljšo promocijo Bovca in celotne destinacije doline Soče. V tem hotelu se pogumno soočajo z aktualnimi razmerami in tudi pozimi ne zapirajo vrat. Med drugim gostijo poslovne partnerje bovških podjetij. Lastnik športne agencije Bovec rafting team Adis Hrovat načelno podpira članarino, hkrati pa opozarja: “Podpiram pod pogojem, da bomo natančno vedeli, kam bo šel denar. Če mislijo z njim tiskati prospekte, bom proti. Če bodo vlagali v spletno trženje, sem za. Zagotovo pa ne mislim dajati 300 evrov. Članarina naj bi bila simbolična.” Kritično dodaja, da je katastrofa, da se polovica proračuna LTO namenja za plače zaposlenih. Po njegovem se premalo vlaga v infrastrukturo, v pešpoti. Lastnik gostilne Žvikar Iztok Kenda je med redkimi ponudniki, ki niso člani LTO: “Od vsega začetka sem do LTO zadržan. Stavim na svoje moči, se tudi sam promoviram. Imam stalne goste in doslej se je vse dobro izšlo.”

Anton Trstenjak iz motela Encijan v Logu pod Mangrtom v članarini ne vidi problema, toda hkrati opozarja: “Zaposleni v LTO morajo odgovarjati za učinkovito delo. Bojim se, da se z zagotovljenimi plačami preveč uradniško obnašajo. Mi poleti ne moremo na dopust, oni lahko, s tem, da najemajo študente. Tu ni prave logike ...”

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano