Inšpekcijski nadzor v Anhovem: stare pnevmatike skladiščijo po pravilih

Med pred dnevi zaključenim rednim letnim pregledom v anhovski cementarni je inšpekcija za okolje preverila tudi, kako tovarna skladišči odpadne pnevmatike, enega od goriv, ki jih potrebuje pri svojo proizvodnji. Nepravilnosti, na katere so posumili v društvu Eko Anhovo, inšpekcija ni ugotovila, enako kot doslej ni našla kršitev ob prijavah, ki jih prejema zaradi cementarne.

Ne le skladiščenje pnevmatik, tudi ostalo je v Salonitu 
skladno s predpisi, zatrjuje inšpekcija. V Eko Anhovo pa 
podjetju še naprej budno gledajo pod prste.  Foto: Leo Caharija
Ne le skladiščenje pnevmatik, tudi ostalo je v Salonitu skladno s predpisi, zatrjuje inšpekcija. V Eko Anhovo pa podjetju še naprej budno gledajo pod prste.  Foto: Leo Caharija

ANHOVO > Ko se je letos nastalo društvo Eko Anhovo in dolina Soče maja predstavilo javnosti, je med drugim opozorilo na skladiščenje odpadnih pnevmatik v kompleksu Salonita, ki naj bi bilo sporno. To naj bi podjetje smelo početi le v svojem kamnolomu in blizu rotacijske peči cementarne, v kateri gume končajo kot eno od goriv za proizvodnjo cementa. A kupi pnevmatik so takrat bili tudi ponekod na območju stare cementarne in v društvu so ocenili, da so jih tja odložili nedovoljeno in da so lahko škodljive za okolje.

Pred časom je društvo Eko Anhovo opozorilo na še en okoljski problem v povezavi s Salonitom. Na svojem spletišču je povzelo podatke Evropskega registra izpustov in prenosov onesnaževal, po katerih je anhovska cementarna v letu 2013 v okolje izpustila 92,6 kilograma živega srebra, daleč največ v državi.
Obenem se je ta izpust znatno povečal v dveh letih, kar v Eko Anhovo vzporejajo z večjo rabe odpadkov kot goriva za rotacijsko peč cementarne. V analiziranih vzorcih tal ob tovarni iz državne raziskave leta 2004 pa je živega srebra za skoraj štirikrat več od opozorilne vrednost, so še opozorili v društvu.
A v Salonitu imajo odgovore. Vse pri njih izmerjene vrednosti živega srebra v izpustih v okviru obratovalnega monitoringa so pod mejnimi vrednostmi, določenimi z okoljevarstvenim dovoljenjem in zakonodajo, trdijo. In o podatkih iz omenjenega registra pravijo, če zelo poenostavimo, da niso pravi pokazatelj razmer pri posameznih podjetjih in jih je treba pravilno “brati”. Kar se tiče živega srebra, izmerjenega v tleh, pa je njihov glavni argument ta, da so bili vzorci vzeti ob Soči in lahko kovina prihaja iz z njo obogatenih usedlin, izhajajočih iz Idrije.

Inšpekcija pritrjuje Salonitu

“Predpostavljamo, da je okoljska inšpekcija to že videla in ukrepala. Če se še ni odzvala, pa ji bomo poslali prijavo,” je takrat dejal predsednik društva Mitja Bernik. In okoljska inšpekcija se tudi je odzvala. Prav maja je opisano obravnavala ob rednem nadzoru v Salonitu, kakršne predpisi zahtevajo za imetnike IPPC okoljevarstvenih dovoljenj, torej za delovanje naprav, ki lahko povzročijo obsežnejše onesnaženje. Vendar ... “Pri tem pregledu je bilo med drugim tudi ugotovljeno, da ima zavezanec uskladiščene gume na območju IPPC naprave (ob rotacijski peči in v kamnolomu) v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem.” Del gum je podjetje takrat hranilo na začasnih deponijah pred podjetjem Esal in za staro upravno stavbo na območju nekdanje cementarne. A kot so pojasnili v inšpekciji, je to podvrženo uredbi o ravnanju z odpadki, ki pod določenimi pogoji dovoljuje začasno skladiščenje smeti. In čeprav so ob kontroli v začetku junija anhovsko podjetje opozorili, da mora najprej “pokuriti” pnevmatike z začasnih deponij, da se ne bi tam nabirale ali presegle dovoljenih meje, to ne pomeni, da je bilo podjetje v prekršku.

V inšpekciji za okolje so povedali še, da se odzovejo na vsako prejeto prijavo in da jih zaradi Salonita dobivajo skoraj dnevno. A doslej ob nobeni prijavi niso odkrili kršitev.

Gum bo vse manj

V začetku julija je inšpekcija opravila še en pregled. “Pred podjetjem Esal ni bilo več odpadnih gum, na platoju za staro upravno zgradbo pa je bila odstranjena približno polovica uskladiščenih gum,” je ugotovila. V Salonitu, kjer so že maja pojasnili, da izrabljene pnevmatike skladiščijo skladno z dovoljenji in predpisi, napovedujejo, da bodo tam hranjeno gorivo porabili v dobrem mesecu dni.

Ob tem so pojasnili, da so “občasne večje zaloge gum posledica neenakomerne logistike dobav.” Nihanja so in na trgu se sezonsko pojavi več pnevmatik, posebej ob menjavah letnih in zimskih, dodajajo.

V prihodnosti pa “se bo struktura goriv spreminjala, količina gum se bo predvidoma zmanjševala,” so napovedali v podjetju in dodali, da bodo postopke v povezavi z uporabo energentov v peči ter njihovim skladiščenjem prilagajali proizvodnji, predpisom in priporočilom ob pregledih.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano