Imajo debel krompir in suhe denarnice

Na sobotnem Kmečkem prazniku se ni trlo le obiskovalcev. Tudi govedi na razstavi in licitaciji je bilo več kot prejšnja leta. Tokrat so bili vsi kupci domačini, največ krav in telic je nov dom dobilo v farmah v Bovcu in na Volarjih. Razstava krompirja in kisa je razkrila njuno kakovost, ki pa ji cena žal ne sledi.

Vsi siri so zadnja leta kakovostni.  Foto: Neva Blazetič
Vsi siri so zadnja leta kakovostni.  Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > “Zadnja leta na Kmečkih praznikih spodbujamo ljudi, naj se usmerijo tudi v poljedelstvo, ki smo ga v preteklosti zanemarili. Tokrat smo z razstavo krompirja in kisa razkrili, da je njuna kakovost visoka, žal je cena nizka,” pojasnjuje za razvoj podeželja odgovoren na Posoškem razvojnem centru Peter Domevšček.

Gostinci bi morali plačati več

Krompir najbolj debeli v peščeni zemlji, ilovnata zanj ni prijazna. Kmetje pridelujejo okusen in debel krompir, najdebelejši je na sobotni razstavi tehtal dobrih 700 gramov. Prodaja ga pa le deset kmetij. “Lahko smo ponosni na krompir v zgornjem Posočju, pridelava pa se brez naveze med gostinci in kmeti ne bo povečevala. Če bi bili gostinci pripravljeni plačati vsaj evro za kilogram krompirja, bi se kmetom že izplačalo. Cena, ki jo ponujajo javni zavodi, kot so vrtci in šole, je prenizka,” ocenjuje Domevšček.

Profesor na biotehniški fakulteti Rajko Vidrih je z navdušenjem okušal 20 vzorcev jabolčnega kisa, ki so vsebovali ustrezno kislinsko stopnjo. Le en vzorec je bil malo slabši. Zatika pa se pri ceni, saj kis ne dosega višje kot kilogram jabolk, kar pomeni, da dodano delo pri predelavi sadja ni ovrednoteno. Zato jabolka obležijo pod drevesi. Kis bi moral dosegati ceno vsaj dva evra za liter. “Če bi gostinci za domač kis plačali pet evrov, bi bila pa druga zgodba. Morda bo počasi prodrlo spoznanje, da imamo v naših krajih tudi druge kakovostne pridelke in ne le sirov,” se nadeja Domevšček.

Najvišje ocenjen sir iz Čadrga

Po več letih so pri ocenjevanju sirov podelili maksimalno število točk, ki si jih je prislužil sir s turistične in ekološke kmetije Pri Lovrču v Čadrgu. Vseh 18 sirov, ki so sodelovali na ocenjevanju, je bilo zelo kakovostnih, so povedali ocenjevalci. Poleg sira iz Čadrga so zlato plaketo prejeli še trdi siri s planin Polog, Stador, Razor in Matajur. Blagovne znamke za sir Tolminc sicer nimajo, ker je na planinah težko zadostiti vsem zahtevam. Vse birokratske in druge pogoje imajo zgolj kmetija Gugala iz Zatolmina, Mlekarna Planika in skupna ekološka sirarna v Čadrgu.

Na dražbi goveda se je za čim višjo ceno potegovalo 48 plemenskih krav in telic, kot rečeno, so jih prodali 35. Najvišjo ceno sta na dražbi dosegli telica Sivka, in sicer 1500 evrov, in krava Aba, ki so jo prodali za 1270 evrov. Obe so prignali iz hleva kmetijeMiklavič v Zatolminu.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano