Ima razpršeni muzej vlagatelja?

Ker svet Občine Brda ni podprl zamisli, da bi si za sofinanciranje projekta Harmonija kultur, ki naj bi spodbudil turizem, sposodili 600.000 evrov, so v občinski upravi našli drugo pot. Kot kaže, bo ta denar zagotovil zasebni vlagatelj.

Za   razvoj kulturnega turizma v Brdih, v katerega   je vključena tudi pred kratkim  obnovljena vila v Vipolžah,    naj bi poleg EU in države denar zagotovil  tudi zasebnik
Za razvoj kulturnega turizma v Brdih, v katerega je vključena tudi pred kratkim obnovljena vila v Vipolžah, naj bi poleg EU in države denar zagotovil tudi zasebnik 

DOBROVO > > Lani so se v Brdih s projektom Razpršeni muzej kulturne dediščine Brda, harmonija kultur na razpisu resornega ministrstvauspešno potegovali za spodbude EU za razvoj infrastrukture v kulturi. Z njimi naj bi razvijali kulturni turizem in pomagali ohranjati dediščino Brd, predvideli so tudi znatna popravila gradu na Dobrovem in Hiše kulture v Šmartnem ter ureditev med sabo povezanih muzejev na več mestih.

Država je projektu namenila približno poldrugi milijona evrov evropskega in svojega denarja, toda občina bi morala dodati 600 tisočakov in najeti kredit. Tega pa večina svetnikov ni podprla. Upravi z županom Francem Mužičem na čelu in briškemu zavodu za turizem so nekateri svetniki med drugim očitali, da sta se projekta lotila brez predhodnega posvetovanja z njimi. Zlasti pa so podvomili, ali bo vse skupaj res donosno, kot so jim predstavljali.

Če ne dajo vsi, bo dal pa eden

A kot kaže, zgodbe še ni konec. “Svetniki so svojo odločitev opravičevali s tem, da občine ne bi zadolževali, in niso videl smiselnosti tega projekta, čeprav so imeli 60, 70 strani elaborata, ki je nakazoval marsikaj, tudi vire prihodkov. Po elaboratu bi se ta zadeva pokrila predvidoma v dveh letih, v kar sam enako nisem prepričan. Toda tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s turizmom, z muzealijami in s podobnim, pravijo, da je ta stvar na dolgi rok več kot zanimiva. Noro bi bilo to pustiti,” pojasnjuje Mužič. Uprava občine je zato poiskala alternativno rešitev: javno-zasebno partnerstvo. Po besedah župana je to dovoljena oblika financiranja projekta: “Zakon in razpis dopuščata, da če denarja ne zagotovi občina, je možno partnerstvo. Namesto da bi 600.000 evrov dali mi in bi v prihodnje začeli 'kasirati', bo to počel nekdo drug.” Po tem scenariju bo izkupiček od prodaje vstopnic za razpršeni muzej šel zasebniku, pri čemer je delež, po besedah župana, stvar dogovarjanja. Kot je dodal, pa se zdaj o usodi projekta, če poenostavimo, dogovarjajo tudi z ministrstvom za kulturo.

Zasebnik se je javil

Po mnenju Mužiča je zdaj najbolj pomembno, da ministrstvo ne bi prerazporedilo že odobrenega denarja, saj se občina kljub sklepu svojega sveta opisanemu projektu ni odrekla. Tudi o tem se bodo predvidoma v prihodnjih dneh pogovarjali predstavniki obeh strani, na sestanku o vsebini obnovljenega gradu v Vipolžah. Kajti tam so predvideli eno od zbirk razpršenega muzeja.

Da bi si zagotovili ves denar zanj, pa so na Dobrovem do pretekle srede zbirali ponudbe možnih zasebnih vlagateljev. Odzval se je eden. Kdo, za zdaj na občini še nočejo razkriti.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano