Idriji bo zelo manjkala

V ponedeljek so se številni prijatelji in sodelavci iz Idrije in vse Slovenije poslovili od profesorice Drage Urbas Keravica, humanistke najširših obzorij.

Draga Urbas Foto: Ivan Merljak
Draga Urbas Foto: Ivan Merljak

IDRIJA > Diplomantko kemije in biologije Drago Urbas je idrijski gimnaziji leta 1959 dal dekret. Čeprav je po končani novosadski gimnaziji doštudirala v Ljubljani, jo je dokončno vzel Bački. V Odžacih se je rodila slovenskim staršem. V zaprto kotlino je prinesla širino, multikulturnost in strpnost.

Dijaki in profesorji so jo takoj vzeli za svojo in mlada profesorica njih. Poliglotka in naravoslovka je cenila korenine slovenske realke in profesorje, ki so jih negovali. Leta 1973 so ji zaupali ravnateljevanje tedaj že v center srednjih šol razširjene gimnazije. Leto pozneje je v okviru Vzgojiteljske šole spretno rešila Čipkarsko šolo, ko so ji ob stoletnici namenili ukinitev. Z vzgojiteljicami, ki so se klekljanju priučile v novem obveznem predmetu, se je veselila širitve njej ljube umetne obrti čez vso Slovenijo.

Pozneje je morala rešiti gimnazijo. Po odkritem uporu zablodam usmerjenega šolstva je poklicno pot Urbasova leta 1992 sklenila v Ljubljani kot namestnica direktorja Zavoda za šolstvo. Nikoli pa ni sklenila pedagoškega poslanstva. Tisoče svojih dijakov in njihove družine je poznala po imenih, jim pomagala in prijateljevala z njimi skozi desetletja. Klepeti z njimi, kot je rada poudarjala zadnja leta, so dodajali vrednost njenemu minulemu delu.

Z znanjem in človečno širino je porušila prenekateri idrijski in vseslovenski tabu. Mnogih ni zmogla.

Ko je sooblikovala in za desetletje povedla vseslovensko združenje čipkaric, je imela pred očmi prednosti povezovanja vseh, ki imajo čipko radi. Po njej je društvo razpadlo. To jo je bolelo, a se slabi volji ni dala. Čipkaricam in njihovi umetnosti je ostala zvesta.

Čeprav je bila tudi podžupanja in nosilka množice dolžnosti, je zares uživala le na širnem kulturnem polju. Gledališču je, v mladosti tudi sama amaterska igralka, namenjala kanec prednosti.

Zares jezna je bila le, ko se je v novi Sloveniji z družino za las izognila izbrisu.

Na vse mogoče načine je širila svoja in svojih številnih prijateljev obzorja. Odšla je s knjigo v roki.

Neizmerno ponosna je bila na svojo družino, rodno in tisto širšo. Tisočim je bila mama. Oziroma tr'šica v najboljšem pomenu besede, kot so poudarili ob slovesu. Zato v teh dne za njo žalujejo mnogi. Ker vedo, da Draga Urbas za seboj pušča težko nadomestljivo praznino.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano