Hranilnica Vipava je primorska hranilnica

Hranilnica Vipava je lani ustvarila 152.000 evrov čistega dobička, obseg posojil je povečala za polovico, bilančna vsota je narasla za 12,5 odstotka in je v začetku letošnjega leta rasla še hitreje. V ustanovi, ki je po novem Primorska hranilnica Vipava, tako z optimizmom pričakujejo 120. obletnico delovanja.

VIPAVA > V Hranilnici Vipava, ki je svojemu osnovnemu imenu nedavno tudi uradno dodala pridih regijske pripadnosti, že celo obdobje finančne in bančne krize beležijo poslovanje v obratni smeri. Po krajšem zatišju v 2013 je lansko leto zaključila s 151.986 evri čistega dobička in šestodstotnim donosom na kapital, kar jo uvršča na šesto mesto med slovenskimi bančnimi ustanovami. Bilančna vsota se je lani povečala za 12,5 odstotka, s čimer se hranilnica umešča na tretje mesto. Vipavska hranilnica je tudi ena redkih, ki ne občuti kreditnega krča. “Nasprotno. Posojila strankam, ki niso banke, smo povečali za polovico. Povečano zaupanje imamo tako med pravnimi kot med fizičnimi osebami. Za prve smo po nekaterih ocenah najcenejša banka v Sloveniji, za fizične pa druga najugodnejša. Skoraj povsod, kjer imamo blagajniške agencije, smo praviloma mestna blagajna. Med pravnimi osebami uživamo zaupanje, ker je naša prednostna naloga, da pomagamo gospodarstvu in mu nudimo podporo, ki jo potrebuje. To se najbolj pozna v lokalnem okolju, kjer dobimo večino ponudb na javnih razpisih. K nam pa prihajajo obrtniki in podjetniki tudi od drugod,” pojasnjuje predsednik uprave Primorske hranilnice Vipava Dušan Grlica.

Kljub temu, da so delničarji zadnjo dokapitalizacijo izvedli pred osmimi leti, je hranilnica konec lanskega leta dosegla 17,15-odstotno kapitalsko ustreznost. “To dokazuje, da smo s kapitalom ravnali skrbno. Ključni razlog za naš uspeh pa je dejstvo, da imamo trdne in kapitalsko zdrave lastnike, ki vedo, zakaj so vstopili v lastništvo in kaj hočejo imeti,” dodaja Grlica.

Med največjimi lastniki ustanove je po zadnji večji lastniški spremembi novogoriška družba Kurivo, v rokah domačih podjetij iz severnoprimorske regije pa je trenutno skoraj 80-odstotni delež.

Regionalno pripadnost in vpetost ustanova gradi tudi z mrežo poslovalnic. Trenutno jih ima deset, v glavnem na Goriškem, a po napovedih predsednika uprave, še ni rekla zadnje besede.

ALENKA TRATNIK

---