Hotel stavi na domače

V Hotel Cerkno, ki je minulo leto zabeležil šestodstotno znižanje števila nočitev, a je kljub temu prepolovil izgubo, se poleti postopno vračajo nekdanji tradicionalni gostje iz Evrope. Njih in domačine želijo prepričati z domačo hrano. Zato so prenovili tudi svojo trgovino.

CERKNO > Hotel Cerkno je minulo leto pridelal 543.000 evrov izgube oziroma skoraj polovico manj kot v nekaj letih prej. Medtem ko so idejni načrti za terme in boljšo zasedenost hotela skozi vse leto že nared, se v podjetju osredotočajo na prenovo ponudbe s produkti z lokalnim značajem.

Dobro pridelano - doma

Junija so v prenovljeni blagovnici v lasti Hotela Cerkno z Mercatorjevo franšizo (gre za eno od vsega dveh tovrstnih trgovin v kraju) uredili kotičke s hrano, pridelano v domačem okolju - v občini Cerkno in pri sosedih med Tolminom in Sovodnjem. Urejene po blagovnih znamkah - od mlečnih, prek suhomesnatih, medenih izdelkov, žlikrofov, sladic, pijač - jih je najti pod oznakami Dobro - pridelano doma. Proizvajalci, ki so predstavitev pospremili s pogostitvijo pred hotelom, niso samevali, kotički pa tudi ne. “Vsa leta krize opažamo, da kupci sicer bolj posegajo po najcenejših izdelkih, sočasno pa tudi po dražji hrani, a pridelani doma,” je povedala vodja trgovine Elvira Platiše.

Zlasti slednji bodo v omenjenih kotičkih prišli na svoj račun. V domače se usmerjajo tudi v hotelu. Na jedilnih listih je zato mogoče najti izvirne domače jedi s smukavcem na čelu. “Tudi tujci se navdušujejo nad lokalno hrano. Zato želimo celovito prenoviti ponudbo in oblikovati izvirne turistične produkte z lokalnim značajem. Nenazadnje so se nekateri pridelki naših kmetov že pod Italijo v Trstu prodajali pod lastno blagovno znamko. Najbolj znano je bilo maslo iz Poč. Ponudnike iščemo v prostoru z značilno predalpsko klimo,” je povedal direktor hotela mag. Vasilij Sedej.

Da so na pravi poti, jim je ob smukavcu potrdil iskani hišni aperitiv Laufar. Domača prehrana pa v kriznih razmerah hotela ostaja manjši del obsežne reorganizacije. “Razmere so obvladljive. Če nam decembra zaradi pretoplega vremena ne bi izpadel najbolj obiskan del sezone v smučarskem centru, bi bili že iz najhujšega. Tudi idejni načrti za manjše terme z našo termalno vodo so že izdelani. Potrebujemo pa učinkovitega partnerja v občini in evropski denar,” je dodal.

Prihodnja sezona brez izgube?

S tretjinskim sofinanciranjem EU so termalno vodo že uporabili za ogrevanje. Računajo na polovični prihranek pri tem znatnem strošku. Sočasno s kadrovsko prenovo in odprodajo dela premoženja jim je po predlanskem dezinvestiranju minulo leto pustilo še dobrega pol milijona evrov izgube.

Prihodnjo sezono naj bi se rešili tudi te. V predprodaji so namreč lani za smučarske vozovnice iztržili kar 18 odstotkov več kot leto prej in imeli hotel rezerviran skozi vso zimo. Zeleni december pa jim je goste odganjal in našteli so šest odstotkov manj nočitev kot leto prej. Ker kar 70 odstotkov nočitev ustvarijo v štirih zimskih mesecih, so veseli, da se v poletnih mesecih vračajo nekdanji redni gostje iz srednjeevropskih držav.

Ker je kljub temu povprečna letna zasedenost hotela komaj tretjinska, vedo, da brez term in dodatne ponudbe, ki jo snujejo z novimi sodelavci in domačo LTO (med njimi je inovativni gozdni selfness), ne bodo dosegli zelene poslovne veje.

SAŠA DRAGOŠ

---