Hospic bo pomagal umirajočim, a potrebuje tudi pomoč občin

Tudi severna Primorska dobiva območni odbor Slovenskega društva hospic, ki skrbi za oskrbo hudo bolnih oseb v terminalni fazi življenja in podporo svojcem. Delovati bo začel sredi oktobra. “Moja vizija je, da v vsaki občini odpremo pisarno, kamor lahko vsak vstopi po pomoč,” pravi Tamara Paravan iz Slovenskega društva hospic, ki upa, da jim bodo občine pomagale. Včeraj so začeli izbirati kandidate, ki se bodo usposabljali za prostovoljce.

Tamara Paravan (levo) napoveduje, da bo društvo hospic  začelo delovati sredi oktobra, in 
upa, da jih bodo občine podprle. Z Natašo Petrovič (desno) sta včeraj opravili pogovore z 12 
potencialnimi kandidati za prostovoljce. Foto: Leo Caharija
Tamara Paravan (levo) napoveduje, da bo društvo hospic začelo delovati sredi oktobra, in upa, da jih bodo občine podprle. Z Natašo Petrovič (desno) sta včeraj opravili pogovore z 12 potencialnimi kandidati za prostovoljce. Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Nevladna neprofitna humanitarna organizacija Slovensko društvo hospic letos deluje že 20. leto in ima vzpostavljenih osem območnih enot. “Severna Primorska je glede našega humanitarnega programa podhranjena,” potrjuje Tamara Paravan. Društvo izvaja več programov, temeljni pa je spremljanje umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu. “Kronične bolnike in umirajoče velikokrat nastanijo v dom upokojencev ali v bolnišnico, a mnogi med njimi bi radi ostali v svoji družini. Pri tem jim pomagamo z našimi programi,” poudarja Paravanova. Med te spadajo tudi programi žalovanja za otroke, mladostnike in odrasle, detabuizacije in prostovoljstva. “Slovo je ena od najhujših stvari, tudi za svojce. Psihosocialno podporo žalujočim nudimo leto dni ali več, pomagamo otrokom, ki imajo zaradi smrti v družini lahko veliko težav v šoli, ko tudi učitelji in sošolci ne vedo, kako ravnati,” pojasnjuje.

Kot je povedala Tamara Paravan, na Primorskem ne načrtujejo oblikovanja hiše hospica, kjer bivajo terminalni bolniki. “Ne, to je bil enkratni projekt, ki smo ga izvedli v Ljubljani pred petimi leti, in gradnje objekta kjerkoli drugje ne načrtujemo,” je razložila.

Začeli bodo sredi oktobra

Oskrbo, ki je za uporabnike brezplačna, izvajajo strokovni delavci medicinske in socialne stroke skupaj s prostovoljci. “Naše delo je timsko, vključujemo psihosocialno pomoč, zdravstveno pa izvajajo diplomirane medicinske sestre, ki so posebej usposobljene za delo umirajočimi,” našteva Paravanova. “Dosegljivi smo 24 ur na dan, bolniki in družine ne potrebujejo napotnice, pomembna je hitra odzivnost. Isti dan, ko pokličejo, gremo k bolniku. Ko spoznaš bolnika in njegovo družino in njihove potrebe, pa velikokrat zadostuje že pogovor, nasvet po telefonu. Veliko dela obenem naredijo usposobljeni prostovoljci,” dodaja diplomirana medicinska sestra s Slovenskega društva hospic Andreja Zore.

Paravanova napoveduje, da bodo začeli delovati sredi oktobra. Začeli bodo z njo kot koordinatorko in prostovoljci, želijo pa si, da bi se jim čim prej pridružila tudi diplomirana medicinska sestra. Letos je sicer ministrstvo za delo društvu omogočilo zaposlitve dodatnih socialnih delavcev, že nekaj časa pa si prizadevajo za pridobitev novih koncesij tudi za diplomirane medicinske sestre, s katerimi bi pokrili mrežo hospic oskrbe. Dokler tega država ne podpre, si obetajo, da bi zdravstvene delavke financirale občine. Predlog so že predstavili severnoprimorskim županom.

Včeraj so v Šempetru opravili razgovore z 12 kandidati, ki so se prijavili za program usposabljanja prostovoljcev. In po katerih kriterijih bodo izbrali primerne? “Kandidat mora imeti željo biti prostovoljec, upati si mora soočati s temami, kot so odnos do smrti, žalovanje, bolečina. Prostovoljec mora imeti srce, pogum in željo,” je povedala vodja prostovoljstva pri Slovenskem društvu hospic Nataša Petrovič. Računajo, da se bo za območje vse Primorske usposabljalo med 15 in 20 kandidatov.

Potrebujejo denar in razumevaje

“Od občin pričakujemo najprej razumevanje. Vedeti moramo namreč, da na severno Primorsko šele prihajamo, vsi se moramo najprej spoznati. Predvsem pa upamo, da nas podprejo tudi s financiranjem diplomirane medicinske sestre,” poudarja Paravanova in dodaja, da potrebe v regiji so: “Ljudje s tega območja nas že kličejo, doslej pa smo lahko pomagali le po telefonu.”

Župani in drugi predstavniki občin so pobudo načeloma podprli. A vipavski podžupan Bogdan Godnič je, na primer, podvomil, da bi lahko ena medicinska sestra uspela pokriti tako veliko območje, druge pa je skrbelo, da se delo hospica ne bi podvajalo s pomočjo na domu. Paravanova in Zoretova sta zagotovili, da ne.

Na Slovenskem društvu hospic so izračunali, da bi stroški za delo diplomirane medicinske sestre za 13 občin znašali 33.673 evrov, izračune pa so razdelali tudi za posamično občino. Ker pa imajo te različno urejena področja sociale in zdravstva, so se dogovorili, da se bo društvo začelo pogovarjati o možnosti sofinanciranja s posameznimi občinami.

MITJA MARUSSIG


Najbolj brano