Hočejo soodločati o kamnolomu

V solkanskem kamnolomu, ki mu bo prihodnost uokviril podrobni prostorski načrt, bo morda spet tovarna apna, morda se bo širil. Takšni so načrti Salonita, ki izkorišča rudarski kompleks, a bi rad dobil investitorja. V KS Solkan pa želijo skupaj s sosednjima Novo Gorico in Kromberkom imeti besedo pri tem, kakšna proizvodnja bo nad njihovimi domovi.

Podjetje še nima načrtov, kaj z mnogimi praznimi stavbami na 
robu kompleksa. Foto: Ambrož Sardoč
Podjetje še nima načrtov, kaj z mnogimi praznimi stavbami na robu kompleksa. Foto: Ambrož Sardoč

SOLKAN > Ko bo uveljavljen podrobni prostorski načrt (OPPN) za kamnolom, ki ga je novogoriška občina začela pripravljati, ni nujno, da bodo razmere v kompleksu, ki je v preteklosti grenil vsakdan Solkancem, danes pa ga skoraj ne, drugačne od današnjih. Bo pa načrt opredelil obseg površine za rudarjenje, dovoljene dejavnosti in tudi okoljske omejitve zanje.

“Izvedla se bo celovita presoja vplivov na okolje. Načrt bo poskrbel, da se bo v obravnavano območje umeščala okolju prijazna proizvodnja in bo zagotovljeno trajnostno sobivanje s Solkanom. Predpisal bo tudi dejavnosti med življenjsko dobo kamnoloma in način sanacije,” razlagajo v občinskem oddelku za okolje in prostor. Natančnejši pa ne morejo biti, ker komaj snujejo osnutek načrta.

Pol manj kot nekoč

Zato pa v Salonitu, ki lastniško obvladuje Solkansko industrijo apna (SIA) v likvidaciji in njeno apnenico, kakor v svetu krajevne skupnosti natančno vedo, kaj si na tem prostoru želijo. Kot je povedala predsednica KS Darinka Kozinc je nenazadnje cementarna dala pobudo za pripravo omenjenega dokumenta. Hkrati je korektno stopila v stik z njimi, je dodala, “z željo, da bi se zadeve izkristalizirale že na začetku.”

Vodja kadrovskih in splošnih zadev pri Salonitu Peter Korenjak sicer razlaga, da za družbe v anhovski skupini, ki uporabljajo kamnolom, niso potrebne nove naložbe. Ker je proizvodnja apna ustavljena, odkopljejo pol manj apnenca kot pred letom 2009, in sicer 90.000 do 110.000 ton na leto, namesto 220.000 ton. Tam sedem zaposlenih dela le med tednom, odkop zaradi usklajevanja z drugimi dejavnostmi občasno prekinejo. S surovino izdelujejo agregate za gradbeništvo in beton v tamkajšnji betonarni.

Po besedah Darinke Kozinc želi KS Solkan sodelovati pri pripravi OPPN in imeti besedo pri tem, kaj bo nastalo nad naseljem: “Uskladiti se moramo še z mestno občino.” Po njenih besedah v prvem osnutku načrta niso bile upoštevane pripombe lokalne skupnosti, dane že v preteklosti. Pomisleke vzbuja predvsem to, da bi v apnenici bile peči, izkopavanje pa ni več tako problematično, saj da je kolikor toliko urejeno. “Zainteresirani smo, ker smo odgovorni za ljudi in okolje na našem območju in moramo paziti, ker so želje kapitala lahko drugačne od želja ljudi,” pravi Kozinčeva. Obenem poudarja, da ne želijo nikogar ovirati: “Hočemo le najti pravo razmerje med proizvodnjo in okolico.” Čakajo na župana, da sestavi predlagano skupino s predstavniki Solkana, Nove Gorice in Kromberka ter strokovnjaki, ki bo spremljala vse skupaj.

Iščejo investitorja

“Odkopane količine bi se glede na trenutne razmere povečale, v kolikor bi našli investitorja v novo tovarno apna,” o načrtih za apnenico pojasnjujejo v Salonitu. Že SIA je pridobila okoljevarstveno dovoljenje, ki predvideva selitev vseh obratov iz Solkana v kamnolom.

Prostore v naselju, ki zdaj, oddani v najem, služijo kot garaže, bi nato prodali. V kamnolomu pa bi novo tovarno apna in apnenih izdelkov postavili namesto zdajšnje ali tik ob njej, razlaga Korenjak. Hkrati bi ohranili in morda prenovili bližnje pisarne, garderobe, betonarno, delavnice, skladišča in separacije apnenca. Usode veliko praznih starih stavb ob cesti proti Trnovem pa še niso zapečatili.

“V načrtih je tudi urejanje energetske, telekomunikacijske, cestne in komunalne infrastrukture ter zunanjih površin,” v podjetju naštevajo dejavnosti, predvidene nad Solkanom. In tudi če investitorja ne bi našli, nameravajo še naprej rudariti, pravijo, “s sprotno sanacijo po fazah eksploatacije.”

Zadnje predpostavlja izkopavanje v terasah od zgoraj navzdol, za kar pa bi bilo treba kupiti dodatna zemljišča. Potem je mogoče med rudarjenjem sproti ozeleniti izkoriščane zgornje terase. Za zdaj pa v kamnolomu delajo po sistemu od spodaj navzgor in sanacije ni.

Kamnolom bi širili

V Anhovem so tudi o prihodnji velikosti kamnoloma jasni: “Predvidena je širitev navzgor in bočno proti vzhodu.” Na občini pa razlagajo, da “je treba območje zaokrožiti tako, da bo omogočalo celovito izkoriščanje mineralne surovine in sprotno zapiranje s sanacijo.” Dodajajo, da se bodo dejavnosti izvajale z napravami, ki imajo dovoljenja, in da jih bo treba posodobiti, kar naj bi se tudi zgodilo.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano