Himna o ljubezni do Baške grape

Čeprav življenje v ozki, strmi in odmaknjeni Baški grapi nikoli ni bilo lahko, so domačini zelo navezani na domače kraje. Zadnja leta skupina mladih z veliko vnemo povezuje prebivalce z odmevnimi projekti, razmišljajo tudi o tem, da bi ustanovili zadrugo, ki bi olajšala trženje turistične in druge ponudbe in ponudila delovna mesta. O tem so govorili na tretjem festivalu Grapar, ki ga je poleg domačinov obiskala množica iz vse Slovenije.

Ekipi mladih, ki z željo po razvoju povezujejo Graparje, ne zmanjka energije. Od leve  Alenka Zgaga, 
Aleksandra Grofelnik, Lea Kemperle, Aleš Močnik, Uroš Mrak, Mohor Mlakar in Andrej Šumer.   Foto: Neva Blazetič
Ekipi mladih, ki z željo po razvoju povezujejo Graparje, ne zmanjka energije. Od leve Alenka Zgaga, Aleksandra Grofelnik, Lea Kemperle, Aleš Močnik, Uroš Mrak, Mohor Mlakar in Andrej Šumer.  Foto: Neva Blazetič

KORITNICA PRI GRAHOVEM OB BAČI > “Festival Grapar in vse ostalo delamo z namenom, da bi ljudi povezali, jih osvestili o razvojnih možnostih. Brez sodelovanja v teh krajih ne gre. Pomagati si moramo predvsem sami ob ustrezni podpori občine in države, sicer bo demografska podoba teh krajev vse bolj žalostna,” opozarja Aleksandra Grofelnik iz Iniciative za trajnostni razvoj Baške grape, ki je z veliko prostovoljnega dela pripravila festival že tretje leto zapored.

Veliko zanimanje za zadrugo

Na okrogli mizi o lokalnih zadrugah, socialnem in družbeno odgovornem podjetništvu in sodelovanju, ki je pritegnila več kot 30 ljudi iz vsega Posočja, so ugotovili, da je zanimanje za ustanovitev zadruge veliko ne le v Baški grapi, temveč tudi širše. Med drugim se za to zanimajo tudi v Razvojni zadrugi Breginjski kot, kjer se soočajo s podobnimi problemi kot v Grapi.

Ko je državni sekretar Tadej Slapnik predstavil koncept lokalne turistične kooperative, je Grofelnikova povedala, da že konkretno preverjajo, kdo bi bil zainteresiran za vstop v lokalno turistično kooperativo oziroma zadrugo: “Občina Tolmin je naklonjena zamisli, da bi skupaj ustanovili zadrugo, ki bi bila, poleg še nekaterih drugih po Sloveniji, pilotni primer tovrstnega organiziranja. Če in ko nam bo uspelo zadrugo ustanoviti, računamo tudi na pomoč občine, predvsem v začetni faze vzpostavljanja. K sodelovanju bomo povabili vse akterje na lokalnem območju. Država obljublja vzpodbude.”

Aleksandra Grofelnik, ki je tudi članica državne iniciative za tovrstno organiziranje, pravi, da bi se v zadrugo lahko vključili vsi, ki so kakorkoli povezani s turizmom, podjetniki, ki se ukvarjajo s predelavo lesa, in drugi. Kot primer sodelovanja in zniževanja stroškov navaja možnost, da bi, denimo, z biomaso iz bližnjih gozdov zagotovili cenejše ogrevanje pri turističnih ponudnikih in ostalih. Če bi se turistični ponudniki tesno povezali, bi lažje in ceneje promovirali svojo ponudbo in tako več zaslužili. “Po več letih delovanja smo z idejo prodrli, projekt zadruge pa je še čisto na začetku. Bo treba pripraviti vso dokumentacijo, poslovne načrte. Čaka nas ogromno dela.” Ko bodo uspeli, se bodo pridružili množici zadrug, ki po svetu povezujejo že 800 milijonov članov in zagotavljajo sto milijonov delovnih mest oziroma petino več kot jih ponujajo vsa multinacionalna podjetja. Zadruge uspešno kljubujejo gospodarskim krizam.

Ljudje si ves čas pomagajo

V ozki dolini z razdrapano cesto so si ljudje od vedno morali pomagati. Duh sodelovanja med drugim razkriva tržnica v okviru festivala Grapar, kamor ljudje prinašajo vse, česar ne potrebujejo in si pridelke izmenjujejo. Prinašajo obleko in razne druge predmete za domačine v socialnih stiskah. Letos so zbirali tudi hrano in denar za zapuščene živali.

Zlatka Šorli je ljudem delila seme pšenice. Je fenomen, saj na vrtu in majhni njivi pridela skoraj vse, kar družina potrebuje “V trgovini kupujem le sladkor, moko, riž, maslo, kislo smetano in sol, ostalo imamo vse doma. Ostaja nam, tako da je dovolj tudi za štiri otroke z družinami,” je ponosno predstavila samooskrbo. S pridnim delom bi še mnogi lahko na podoben način zniževali družinske stroške.

Grapa ima svojo himno

Veliko odobravanje številnih obiskovalcev festivala je požela himna v čast baški grapi, ki jo je napisal in uglasbil Aleš Močnik. “Pripoveduje o ljubezni do naše Baške grape, ki je edinstvena in kjer je doma najboljša klapa.” Sporoča, da tudi tisti, ki se morajo zaradi pomanjkanja delovnih mest izseliti, ostajajo za vedno Graparji.

Kako so bili ljudje navezani na svojo zemljo simbolno prikazuje tudi film Na svoji zemlji, ki je bil osnova za ureditev tematske poti po sledeh snemanja. Z evropsko podprtima projektoma tematske poti in Promocijsko oko Baške grape so vzbudili širšo pozornost. “Med 95.300 z evropskim denarjem podprtimi projekti sta bila naša dva uvrščena med 32 primerov dobre prakse. O tem pripovedujejo tudi panoji, ki predstavljajo najboljše projekte. Na Koritnici bo gostovala do konca avgusta, “ je skupaj s kolegi upravičeno ponosna pobudnica in soustvarjalka tematske poti Alenka Zgaga.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano