Hidria pod črnimi oblaki v finale lige prvakov

Visoki dolgovi in lanska izguba v korporaciji Hidria z več kot 2000 zaposlenimi ji v slovenski javnosti slikajo črno prihodnost. Inovativni sklopi v vsakem šestem evropskem avtomobilu in zelene tehnologije v najprestižnejših stavbah sveta najbolj inovativne korporacije v Evropi, je doma ne uspejo osvetliti. Izvršnega direktorja korporacije Iztoka Seljaka smo zato prosili, naj sliko razjasni.

SPODNJA IDRIJA > Iztok Seljak, izvršni direktor korporacije Hidria, je potrdil, da s konzorcijem domačih bank usklajujejo zadnje podrobnosti reprogramiranja 150 milijonov, dobro leto neodplačevanih dolgov. Pojasnil je, od kod 12 milijonov evrov lanske izgube ob hkratnem 20 milijonov evrov visokem dobičku pred davki iz tekočega poslovanja. Sočasno je zagotovil, da zaposleni, javnim slabim vestem navkljub, lahko mirno spijo.

Družba Klima, ki sta jo kriza in razpad gradbeništva za dolgih pet let potisnila v rdeče številke, je letos splavala. Povečana naročila pa obetajo pozitivno poslovanje. Ob Klimi, ki predstavlja 15 odstotkov korporacije, je preostali avtomobilski del Hidrie visoko dobičkonosen.

Bilance so očiščene, reprogram dolgov do zime

Čeprav z eno nogo že na poti na pogajanja v Katar za klimatizacijo novega stadiona za svetovno nogometno prvenstvo leta 2022, je Seljak predstavil niz pogodb in naročil, ki Hidrii v prihodnjih petih letih zagotavljajo rast z lanskih 250 na 300 milijonov evrov. V petletnem razvojnem načrtu, ki so ga po skrbnem pregledu tuje revizorske hiše ob domačih bankah podprle tudi mednarodne finančne inštitucije, je v omenjenih številkah načrtovana desetina dobička pred davki.

Tak je bil dobiček tudi lani, a ... “Zaključujemo prvi del prestrukturiranja, z bankami pa pogajanja o reprogramiranju 150 milijonov dolgov, za katere od lanskega julija redno plačujemo obresti. To je zahtevalo čiščenje bilanc. Posledica je izguba. Osem milijonov evrov je gre na račun lani prodanega Perlesa in štirje milijoni evrov na račun odpisanih terjatev Hidria Klime, zaradi stečajev njenih, na gradbeništvo vezanih kupcev. V poslovanje s povečanimi naročili startamo povsem čisti,” je pojasnil Seljak.

V nasprotju s podobo v javnosti, kako banke pritiskajo na korporacijo, je Seljak zagotovil, da pogajanja potekajo v partnerskem duhu. Tudi pritiskov za odprodajo nestrateškega premoženja ni, ker naj bi se vsi zavedali, da bi v trenutnih razmerah s tem ustvarjali izgubo. V tekočem poslovanju izgube nobena družba ne ustvarja več. Družba Klima, ki sta jo kriza in razpad gradbeništva za dolgih pet let potisnila v rdeče številke, je letos splavala. Povečana naročila pa obetajo pozitivno poslovanje. Ob Klimi, ki predstavlja 15 odstotkov korporacije, je preostali avtomobilski del Hidrie visoko dobičkonosen. “Trdno torej ostajamo v ligi prvakov, s ciljem da se preko četrt- in polfinala prebijemo v finale,” zagotavlja Seljak.

Od tretjinskega znižanja porabe goriva do solarnega hlajenja

Besed predsednika sosednje korporacije Kolektor Stojana Petriča, da bi le Hidriin AET in Rotomatiko kupil za en evro, če bi banke prej odpisale 50 milijonov evrov dolgov, ni želel komentirati. Obžaluje pa nelagodje, ki so ga ob tem občutili zaposleni v Hidrii. Zagotovil je, da bo Hidria svoje dolgove odplačala do zadnjega centa brez odprodaje deleža, s katerim je leta 2007 vstopila v solastništvo FMR in posredno Kolektorja. “Ker se je želena pozitivna sinergija sprevrgla v negativno, smo po sili razmer vpeti v slabe odnose. Sočasno pa v avtomobilskem grozdu dokazujemo, da naše sodelovanje, torej tudi s Kolektorjem, daje odlične rezultate,”.

Sodelovanja, ob omenjenem še v gradbenem konzorciju Feniks s partnerji iz držav bivše Jugoslavije, predvsem pa z razvojnimi inštituti po svetu, so skupaj z domačimi razvojniki navrgla vrsto visokotehnoloških izdelkov, zaradi katerih tuji partnerji, tudi banke in finančne inštitucije, zagotavljajo 80 milijonov razvojnih vlaganj v prihodnjih letih. 250 milijonov evrov pa so v razvoj vložili v minulem desetletju. Med zelenimi inovacijami, na čelu s klimatizacijskimi in solarnimi rešitvami (tudi za hlajenje z energijo sonca), na vrh postavljajo dizelsko svečko s senzorjem tlaka, ki bo za tretjino znižala porabo goriva in izpustov CO2 in bo na trgu z novo generacijo avtomobilov leta 2018. Ker ob inovacijski želijo okrepiti poslovno odličnost, bo z oktobrom vodenje poslovnih procesov prevzel dosedanji vodja teh v kitajskem delu Helle Lightinga Christof Droste.

SAŠA DRAGOŠ

---