“Gre za dolgoročen proces”

“Tukaj smo za vse, ki potrebujejo pomoč. To je naše poslanstvo za naslednjih deset let,” je strokovni vodja Skupnosti Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič poudaril ob 10. obletnici delovanja ajdovske informativno-svetovalne pisarne za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem. Pisarna deluje v okviru Zavoda Pelikan-Karitas, njeno delovanje že od vsega začetka podpira Občina Ajdovščina.

AJDOVŠČINA > Občina Ajdovščina se je na pobudo domačinov in sodelavcev Zavoda Pelikan Karitas pred desetimi leti odločila, da namesto metadonskega centra v mestu raje podpre program pomoči družinam, ki se soočajo s problemom odvisnosti. V ta namen je obnovila prostore v Rizzatovi vili in programu zagotovila proračunski denar. Kot je ob obletnici spomnil duhovnik in pobudnik komun Skupnosti Srečanje v Sloveniji Franc Prelc, so razmišljali tudi o vzpostavitvi komune. Nazadnje pa so se tu odločili ustanoviti enega od podpornih centrov.

“Da bi našim mladim olajšali pripravo za odločitev, ki je pogosto težka in, žal, pogosto za marsikoga tudi prepozna,” je še povedal Prelc. Ob tej priložnosti se je Občini Ajdovščina zahvalil za podporo, saj je ena redkih občin v Sloveniji, ki podpirajo program pomoči zasvojenim in njihovim svojcem. Hkrati pa, kot je ob srečanju poudaril župan Tadej Beočanin, tudi sama veliko stavi na preventivo in podpira različne dejavnosti ter kakovostne programe za mlade.

Ajdovska pisarna nudi nasvete in svetovanje, v njenem okviru deluje skupina za samopomoč, zelo pomembna je preventiva. Direktor Zavoda Pelikan-Karitas Jože Gornik med aktualnimi izzivi izpostavlja pomoč nekdanjim odvisnikom pri reintegraciji v družbo. “Danes celotna družba temelji na instant rešitvah. Vsi pričakujejo, da bo človek prišel, da mu bodo nekaj predpisali in bo že zdrav. Mi pa mislimo, da gre za dolgoročni proces. Omogočiti je treba okolje, kjer bodo lahko mladi, ki so izkusili odvisnost, dobili novo samozavest, nov vzorec za življenje.”

Strokovni vodja Skupnosti Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič kot glavno težavo vidi, da veliko uporabnikov njihovih programov nima formalnih delovnih izkušenj, delovne dobe ali formalne izobrazbe. “V komuni so se lahko veliko naučili, vprašanje pa je, kako to ovrednotiti. Program Skupnosti Srečanje želimo zato dopolniti z novimi vsebinami, ki bodo dolgoročno in celostno odgovarjale na problematiko. V Ljubljani smo že vzpostavili dve skupini za reintegracijo, rezultati so odlični, vsebinsko spreminjamo tudi program sprejemnih centrov.”

ALENKA TRATNIK

---