Gradu bi radi vrnili sijaj

Po desetih leti se je znova odprla možnost za nadaljevanje obnove gradu Kozlov rob nad Tolminom. Občina bo s Svetom kulture, zavodom za kulturno dediščino podpisala pismo o nameri, denar za obnovo pa bodo skušali dobiti na razpisih.

TOLMIN > Na Kozlovem robu nad Tolminom je utrdba stala že v 12. stoletju, pozneje pa je dobila podobo gradu, ki so ga različni lastniki uporabljali do 17. stoletja. Nato je začel grad postopoma propadati, ruševine pa je občina leta 1990 razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ker je hrib z ostalinami priljubljena pohodniška, rekreacijska in vse bolj turistična točka, se je tolminska občina pred skoraj 20 leti že lotila obnovitvenih del. Največja so izvajali med letoma 1996 in 2005, ko so uredili gozdno učno pot, obnovili južni, zahodni in del severnega obzidja ter ostanke treh obrambnih stolpov, odprli in očistili so vodna zbiralnika in postavili informacijske table. Nato so se dela ustavila. Občina je v zadnjih letih skrbela le za tekoče vzdrževanje, leta 2011 je obnovila dodobra načet most, predlanskim pa je naročila sečnjo, da bi ob obletnici punta bilo iz doline videti delno sanirane ruševine.

Zdaj bi radi z obnovo nadaljevala, da bi nekdanji graščini povrnila nekdanjo veličino in Kozlov rob postavila med najbolj eminentne turistične točke v Tolminu in občini nasploh.

Pri opisani obnovi sta tesno sodelovala domačin Silvester Gaberšček, ki je zaposlen na kulturnem ministrstvu in je pripomogel, da je občina dobila denar države, in arhitekt ter izvrsten poznavalec gradov Dušan Kramberger, ki je vodil operativni del. Zdaj se jima pridružuje direktor Sveta kulture, zavoda za kulturno dediščino Janko Ogrin, ki zelo dobro pozna delovanje institucij EU in bi z izkušnjami znal pri tem pomagati občini. “Opravili smo vrsto pogovorov, v katerih smo predstavili zatečeno stanje, vključno s tem, da na Kozlovem robu ni ne vode ne elektrike, tudi ceste ne, ter da bi za nadaljevanje obnove na Kozlov rob pripeljali tudi kamen. Skupaj smo analizirali različne možne opcije nadaljnjih obnovitvenih aktivnosti, vključno z njegovo pobudo za rekonstrukcijo gradu glede na možnosti,” je pojasnil Rafael Šuligoj, na občini zadolžen za družbene dejavnosti.

Kdaj se bo občina lotila nadaljevanja obnove, še ni znano, saj mora najprej dobiti denar na razpisih. Samo arheološka izkopavanja naj bi stala 486.000 evrov, Kramberger je že pripravil program za nadaljevanje obnove in prezentacije grajskih ruševin, občina pa bo z Ogrinovim Svetom kulture podpisala pismo o nameri. Po besedah župana Uroša Brežana bi radi na razpisih dobili vsaj 430.000 evrov, toliko so doslej porabili za prvi del obnove.

MITJA MARUSSIG

---