Goriški odpadki romajo v Tržič

“Na zahodu nič novega,” je s prispodobo strnil direktor novogoriške Komunale Andrej Miška na vprašanje, kaj se dogaja s centrom za ravnanje z odpadki (CERO) v Stari Gori. Sodni spori med Komunalo in goriškimi občinami se nadaljujejo, podjetje pa mešanih smeti ne odvaža več na Ptuj, pač pa v Tržič.

O odlagališču odpadkov se Komunala in goriške občine še pravdajo, prav tako  ni še jasno, kdo bo plačal zapiranje, odpadke  pa medtem vozijo na deponijo v Tržič.  Foto: Bođtjan Bensa
O odlagališču odpadkov se Komunala in goriške občine še pravdajo, prav tako ni še jasno, kdo bo plačal zapiranje, odpadke pa medtem vozijo na deponijo v Tržič.  Foto: Bođtjan Bensa

NOVA GORICA > Kot je znano, v CERO Stara Gora, ki služi ožji Goriški, ne smejo več odlagati mešanih komunalnih odpadkov. Novogoriška Komunala, ki upravlja center ter zbira in odvaža odpadke iz šestih občin, za to ni uspela dobiti ustreznih dokumentov. A ko je hotela spomladi deponijo v centru vrniti Mestni občini Nova Gorica (podjetje ima od občine vse skupaj v najemu), je nastal spor. In do danes ga niso razrešili ...

Kot je znano, bi v Stari Gori moral nastati regijski center RCERO, a je projekt klavrno propadel. Sodelujočih 13 občin s severne Primorske so priprave že stale 1,291.463 evrov. A treba bo še kaj plačati. Mestna občina Nova Gorica je namreč za aktivnosti, vezane na pripravo in us klajevanje naložbe, letos potrošila skoraj 6500 evrov. Tudi v rebalansu proračuna je ohranila denar za zaključevanje projekta. “Ohranjamo 30.000 evrov zaradi odprtih zadev. Dogovarjamo se s podjetjem, s katerim je bila podpisana pogodba za informiranje javnosti. Določene naloge je že izvedlo in za to bo treba povrniti stroške,” so pojasnili v novogoriški upravi. In dodali, da od ostalih izbranih izvajalcev del, ki so ostali brez posla, še niso prejeli uradnih zahtev. Ker projekta niso zaključili, še ni mogoče opredeliti, koliko bo na koncu stal, strošek pa naj bi si delile vse severnoprimorske občine.
Obenem v mestni občini razlagajo, da še niso vrgli puške v koruzo. Sicer so jim junija zavrnili vloge za pridobitev gradbenih dovoljenj za posamezne dele RCERO, saj za to ni bilo pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja. A kot trdijo: “Projekt RCERO z morebitnimi prilagoditvami, glede na spremenjeno politiko države do odlaganja, zagotovo ostaja aktualen.”

Smeti v rokah sodnikov

V Stari Gori po besedah direktorja Komunale Andreja Miške še naprej sortirajo ločeno zbrane odpadke in pretovarjajo mešane. Hkrati vzdržujejo zdaj neuporabno deponijo. “Občini izstavljamo račune, a ta jih zavrača,” je pojasnil, a dodal, da pa oni ne plačujejo računov za najem deponije, ki jim jih pošilja mestna občina.

Po besedah Miške se tudi zaradi tega pravdajo, enako kot še zaradi številnih drugih nerešenih zadev, recimo vprašanja, ali je Komunala še najemnik odlagališča ali ne. In v sodne spore so vpletene še druge občine na ožjem Goriškem. “Mislim, da imamo z vsemi okoli 17 tožb,” navaja.

Kar se Miški zdi dokaj nesporno, pa je to, kdo naj plača zapiranje deponije. To namreč ni enostavna reč, zahteva tudi okoljevarstveno dovoljenje, ki opredeljuje postopek zapiranja, “Dali smo vlogo zanj, kot smo jo v skladu z uredbo morali,” pojasnjuje. A ker zapiranje še zdaleč ne bo brezplačno in bo treba zagotoviti tudi finančno jamstvo, opozarja, da bo to lahko problem. Jamstva Komunala nima s čim zagotoviti, in če ga ne bodo občine, tudi dovoljenja ne bo, trdi Miška.

V novogoriški mestni upravi pa na vprašanja o tem, kaj je s spori s Komunalo o vzdrževanju in upravljanju deponije ter kaj se je zgodilo z obveznostmi zaradi uvedbe predhodne obdelave in s podobnim odgovorili: “Vsi nerešeni problemi v zvezi s Komunalo so še vedno v reševanju v okviru odprtih sodnih postopkov.”

V odgovoru na svetniško pobudo Gregorja Veličkova, naj mestni svet opravi razpravo o deponiji v Stari Gori, so v upravi mestne občine poleti med drugim zapisali, da je to smiselno opraviti po volitvah, da bodo lahko “neposredno udeleženi tisti svetniki, ki bodo tudi odločali o sprejemu proračuna za naslednje leto in zagotovitvi sredstev za namen sanacije in zapiranja odlagališča.” Pojasnili so tudi, da naj bi dela za zapiranje odlagališča stala 1,4 milijona evrov, kasnejše 30-letno vzdrževanje pa 1,6 milijona. Miška si razlaga, da podjetju ne bo treba plačati zapiranja odlagališča: “V odgovoru pravzaprav piše, da bo občina morala zagotoviti denar.”

Komunala bi povišala ceno

Od rešitve teh postopkov je po pojasnilih uprave odvisna tudi odločitev o novem predlogu Komunale za zvišanje “smetarine” na ožjem Goriškem. “Junija smo občinam poslali nov elaborat. Predlagali smo znižanje cene za letos in poračun za preteklo leto, zato bi dejansko narasla,” pojasnjuje Miška.

Kot pravi, mešani odpadki z Goriškega ne romajo več na Ptuj, ampak v Tržič. Tamkajšnja deponija bo Komunali Nova Gorica služila do konca leta, potem bodo preverili razmere na trgu in se odločili, kam bodo vozili odpadke. Enako pa se bo uprava mestne občine v prihodnje še odločala, ali kupovati podjetje in ga narediti znova javnega. “Odločitev o tem bo sprejeta, ko bodo znana vsa dejstva in okoliščine ter opravljeni vsi skrbni pregledi in cenitve vrednosti podjetja,” so potrdili.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano