Gorica se je skrila in čakala, da mine

“A se vam zdi to prav? Poglejte, kaj so naredili. Mesto je prazno, na ulicah je puščava. Ljudje so se bali priti ven,” je zgodaj zvečer, ko je protestniško vzklikanje na ulicah potihnilo, z glavo zmajevala natakarica v eni od gostiln na korzu, eni redkih, ki je sploh odprla vrata. Shoda Case Pound in antifašistov sta bila po številu udeležencev skoraj izenačena. A ne po vzdušju. Drugi je bil pisan kaos, prvi pa disciplinirano korakanje v tihih vrstah po pet.

GORICA > “Pred vašim prihodom je bil en teden psihološkega terorizma. Ampak ne pustite se sprovocirati. To ni prava Gorica, v Gorici ste dobrodošli,” je udeležencem shoda Casa Pound v mikrofon kričala občinska svetnica Berlusconijeve Forza Italia in edina političarka, ki se je sploh udeležila shoda Silvana Romano. Vzdihovala je nad tem, kako lepo je na enem mestu videti toliko italijanskih zastav.

Protest iz fotelja

Ampak Romanova je očitno zgrešila vzdušje brezbrižne tišine, ki je vse popoldne spremljalo sprevod Case Pound. Vrata in okna so bila večinoma zaprta. Od časa do časa je bilo od mimoidočih in radovednežev slišati kakšen “Ma kaj smo dočakali,” a večinoma so Goričani protest gledali kot bizarno predstavo in tu pa tam posneli kakšno fotografijo z mobilnimi telefoni. Večinoma z oken in balkonov. Ob zaključku sprevoda, na slovesnosti v Parku spomina, se je zbralo nekaj deset Goričanov, večinoma radovednežev.

Ne samo, da je bil protest Case Pound, na srečo, brez nasilnih ekscesov, temveč je bil tudi sicer brez žara in vsebine. Kot da organizatorji in udeleženci ne bi natančno vedeli, kaj počnejo tam.

“Gorica je italijanska”

Nekaj trenutkov zanosa je prineslo skupno prepevanje italijanske himne. Fratelli d'Italia je tudi sicer pogosto donela iz zvočnikov, ki so jih na čelu protesta prevažali z majhnim tovornjakom. A sicer je bilo mlačno: celo med govorom podpredsednika organizacije Simoneja di Stefana, ki se je razen stavka “Ne pozabimo, da je Gorica italijanska” izogibal vsakršni nacionalni in celo politični temi ter večinoma govoril o tem, kako narodnoizdajalski politiki prodajajo tovarne tujcem.

Protestniki, vsi so nosili zastave, so hodili v vrstah po pet in so bili nekaj ur povsem tiho. Če je kdo samo zašepetal, se je proti njemu karajoče obrnil eden o tovarišev ali “bratov”, kot se kličejo med seboj.

Povsem drugače je bilo na protestu protifašistov. “Tu je taka disciplina, tam so pa, no, mavrični,” je komentiral predsednik Foruma za Goriško Boris Nemec, ki si je ogledal oba protesta.

Predvsem shod za mir

“Bolj kot zborovanje proti shodu Case Pound je to protest za mir, protiutež shodu, s katerim proslavljajo vstop Italije v grozljivo morijo, kar je prva svetovna bila. Menimo, da je edina možna pot za prihodnost Evrope, pot miru in sobivanja med ljudmi in narodi, predvsem pa sprejemanja, tudi v odnosu do imigrantov, ki bežijo pred lakoto, nasiljem, vojno, in ki bi jih ti, ki so prišli danes v Gorico, najraje poslali nazaj preko morja, če že ne kar v morje,” je, še preden so se udeleženci protifašističnega shoda izpred železniške postaje v Gorici odpravili proti središču mesta, povedal eden od njih, Andrea Bellavite iz Foruma za Gorico.

Protifašističnega shoda, ki ga je organiziral Regionalni antifašistični observatorij - ta združuje različna gibanja, politične in sindikalne sile ter kulturna združenja - se je po mnenju organizatorjev udeležilo okrog 1500 ljudi, morda celo več.

“Fašiste ven iz Gorice”

Pisana množica mladih, pa tudi starejših z obeh strani meje, je med sprehodom skozi mesto z več postanki in zaključkom na Travniku, rasla in se krepila. Poleg zastav in transparentov ter lesenih križev z imeni, ki so opozarjali na žrtve prve svetovne vojne, so nase in na svoja stališča opozarjali tudi s skandiranjem protifašističnih gesel, z glasbo in pesmijo.

“Kolegom na italijanski strani smo ponudili, da lahko pomagamo pri organizaciji shoda in iz tega se je povsem spontano rodilo gibanje oziroma neformalna skupina, ki smo jo poimenovali “Fašiste ven iz Gorice”, je povedala Katja Pahor iz Nove Gorice.

Tudi po njihovi zaslugi so Slovenci na protifašističnem shodu odigrali pomembno vlogo, saj je bilo med paradiranjem po goriških ulicah vse do Travnika, kjer je bil cilj protifašistične karavane, ves čas slišati tudi slovensko besedo, predvsem pa jasen in glasen “ne” vojnam, fašizmu oziroma kakršnemukoli ekstremizmu.

VESNA HUMAR, NACE NOVAK

---