Glasne zahteve, da je treba Bohinjsko progo posodobiti

Skoraj 110 let staro slikovito Bohinjsko progo bi z več sodelovanja morali bolje izkoristiti v povezavi s turizmom in trajnostno mobilnostjo, saj je nepogrešljiva za lokalno prebivalstvo. Ker je brez ustreznega upravljanja in razvojnega načrta, so se občine ob njej zavezale, da bodo v dogovoru s pristojnimi na državni ravni skušali doseči, da to progo posodobijo v skladu s sodobnimi trendi, ki veljajo v alpskem prostoru.

TOLMIN > Za vlake, ki na tej progi Primorsko povezujejo z Gorenjsko, je vse večje zanimanje med kolesarji. Žal jih v poletnih konicah veliko ostaja z dolgimi nosovi pred napolnjenimi vagoni. “Kljub pomanjkanju denarja za nove vlake bi marsikateri problem lahko rešili le z dobro voljo, le kakšen sedež več bi bilo treba odstraniti,” je v imenu strojevodij kritičen Ervin Sorč.

Težave za kolesarje, povezave z avtobusi so slabe

Ta pripomba na delovanje na železniški progi, ki so jo zgradili že v času Avstro-Ogrske, še zdaleč ni edina, ki jo je bilo včeraj slišati v Tolminu na posvetu o Bohinjski progi in njenem pomenu za razvoj turizma in za javni promet. Organizirala sta ga tolminski župan Uroš Brežan in bohinjski župan Franc Kramar.

Udeleženci so nanizali kar precej težav. Informiranje potencialnih potnikov, ki bi na vlak šli s kolesi, je slabo in zastarelo. Rezervacije niso možne. Povezave med vlaki in avtobusi so slabe. Zgolj polovica vlakov ima na Mostu na Soči povezavo z avtobusi po Soški dolini. Prav na usklajevanju s prevozniki bo treba še trdo delati.

Avtovlak, denimo, ne more sprejeti vseh vozil, dostopi do njega so slabo urejeni, so se vrstila opozorila. “Nimamo dodatnih vagonov,” odgovarja za potniški promet odgovoren pri Slovenskih železnicah Gorazd Hartner in napoveduje, da bodo kmalu vendarle kupili 25 lokomotiv in 30 vagonov. Vprašanje pa je, ali bo kaj od tega pristalo na Bohinjski progi.

Zaradi preštevilnih problemov in zaostajanja za sodobnimi trendi, so se lokalne skupnosti, ki ležijo ob Bohinjski progi, končno zbudile.

Občine so se združile in zahtevajo ukrepe

S skupnim memorandumom so opredelile najpomembnejše naloge. Občini Tolmin in Bohinj pooblaščajo, naj se v prihodnjem mesecu dogovorita za operativni sestanek s Slovenskimi železnicami, na katerem bodo jasno opredelili kratkoročne in dolgoročne ukrepe ter časovno izvedljivost.

Nujno je treba odpraviti problem prevoza koles in prav tako avtovlaka. Poleg tega si bodo občine ob Bohinjski progi prizadevale za ponovno uvedbo direktnega in sodobnega vlaka Soča, ki je bil nekoč hitra povezava na relaciji Nova Gorica - Ljubljana.

To povezavo želijo nadgraditi s hitrimi vlaki, ki bi vozili zjutraj in popoldne med delavniki, da bi mnogi, ki delajo v Ljubljani in tudi poslovneži, na lažji način prišli do cilja in nazaj domov. “Če bi na vlaku uredili še dostop do interneta, bi bilo idealno. Vsi bi šli z vlakom, vmes pa dve urici opravljali svoje delo,” je nad tako rešitvijo navdušen župan Brežan.

Tomaž Willenpart z Direkcije RS za infrastrukturo je včeraj v Tolminu župane občin zgornjega Posočja razveselil z novico, da bo direkcija nadaljevala z deli na 4. razvojni osi s predorom vred. Kot pravi, se prihodnje leto obeta 2,1 milijona evrov, leta 2017 pa 5,4 milijona za pripravo projektov in nadaljevanje rekonstrukcij na odseku ceste Bača pri Modreju - Žiri. Nadaljujejo s pripravo gradnje predora pri Dolenji Trebuši, spomladi pa bodo začeli graditi tudi viadukt v kobariških ovinkih.

Bohinjsko progo je treba zaščititi

V memorandumu predlagajo, naj se Bohinjski progi prizna status regionalne železnice. Ustanovili bodo delovno skupino s predstavniki občin, ki bo predlagala ukrepe in jih tudi spremljala. Pričakujejo, da bodo ministrstva, ki jih to področje zadeva, memorandum podprla. Ob vsem tem pa izpostavljajo, da je treba Bohinjsko progo zaščititi in razglasiti za spomenik državnega pomena, da bi ohranili vse, kar k njej sodi.

NEVA BLAZETIČ

---