“Eni hodijo balinat, jaz pa med trte”

Valentin Bratina iz Podrage je že kot fantič staremu očetu pomagal cepiti vrtnice in druge okrasne rastline. Od nekdaj mu je v posebno veselje delo v sadovnjaku, zadnjih trinajst let pa največ časa preživi v domačem vinogradu. Ta šteje že okrog 550 različnih sort trte od vsepovsod, zbir pa še ni končan. Letos bo posadil še 35 novih.

PODRAGA > “Lepo je, ko rečeš, da si danes zobal sto različnih sort grozdja,” se zasmeji Valentin Bratina, doma iz Stomaža, ki si je dom ustvaril v Podragi. Za razliko od večine sosedov se z vinogradništvom ni ukvarjal. Pred trinajstimi leti si je zadal poseben cilj. “Eni hodijo balinat ali v gostilno, jaz se najbolje počutim v vinogradu in sadovnjaku. Zato sem si rekel, da bi v življenju rad stokrat daroval kri in posadil 300 različnih sort vinske trte. Zdravje mi je dopuščalo, da sem kri daroval stodesetkrat. V vinogradu pa je zdaj že približno 550 različnih vinskih in namiznih sort. Približno dve od vsake sorte. Klonov pa ne boste našli med njimi,” pravi Bratina, ki je s svojo požrtvovalnostjo in dobro voljo vzor tudi številnim krvodajalcem na Goriškem.

Vsaka trta ima svoje mesto tudi v abecednem seznamu v posebnem bloku. Najprej je posadil domače vipavske sorte zelen, pinelo, klarnico, poljšakico, rebulo, malvazijo, gnjet, nadaljeval je s sortami iz Goriških brd, starimi istrskimi sortami, odšel je na štajerski konec, potem pa je pogledal tudi čez meje. V vinogradu ima primerke iz Italije, Francije, Gruzije, Rusije, Moldavije, Ukrajine in celo iz Avstralije. “Veliko cepičev sem dobil pri prijateljih, povezal sem se s trsničarji v Sloveniji, zadnja leta mi pomagajo strokovnjaki mariborske biotehniške fakultete in Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje, sam sem obiskal številne vasi v Slovenski Istri in tudi drugje in iskal zanimive primerke. Z internetom pa se je odprl cel svet,” pravi Bratina. Letos namerava posaditi še približno 35 sort trt, v sadovnjaku pa še nekaj domačih sort jablan in hrušk.

Bratina pravi, da vsem trtam namenja enako skrb in nego. “Res so nekatere bolj občutljive na bolezni, kar je lahko problem, vendar vse enako vzgajam.” Vinogradniškega in vinarskega dela se je učil pri svaku, največ pa s praktičnim delom. Še vedno večino opravil postori kar sam, saj pravi, da je delo najboljša rekreacija. Pomagajo mu tudi ostali člani družine, največ žena Magda.

Trgatev se pri njih začne sredi julija, konča pa sredi oktobra. “Najboljše so najzgodnejše sorte, ko drugje še nimaš kaj pokušati. Sicer pa so vse zanimive.” Grozdje iz namiznih sort Bratina razdeli domačim in prijateljem, prav tako tudi vino, ki je zaradi raznovrstnosti nekaj posebnega. “S hčerko Petro, inženirko agronomije, se pogovarjava, da ga bova poimenovala kar mega mešano vino.”

Bratina si od vsega najbolj želi, da bi mu zdravje še dolgo služilo, da bi lahko delal in užival v vinogradu ter znanje in veselje prenesel tudi na vnuke, ki ga že zdaj z zanimanjem opazujejo.

ALENKA TRATNIK

---