Ena briška štorija, ki ni prav žlahtna

Nedavna poteza sveta Občine Brda, ko direktorici tamkajšnjega zavoda za turizem ni dal soglasja za nadaljnje vodenje ustanove, še odmeva. Lastniki hotelov se sprašujejo, zakaj je treba zdaj, ko je turizem v Brdih v porastu in so dobro zastavljeni nekateri projekti, posegati v ekipo, ki je to vodila. Drugi pa so do dela zavoda kot ustanove bolj kritični.

DOBROVO “Naj poudarim, da nočemo vplivati na politične odločitve. Toda nas je zadeva mogoče nekoliko presenetila,” pravi direktorzabavišča Venko na Neblem Miran Klanjšček. Skupaj s solastnico hotela San Martin v Šmartnem Vesno Valentinčič pravita, da večjih ponudnikov prenočitvenih zmogljivosti v Brdih o izbiranju prve dame ali moža briškega zavoda za turizem za prihodnja štiri leta, nihče ni vprašal za mnenje o delu zdajšnje direktorice Ariane Suhadolnik. “Pa to nismo le Venko in mi. Tu so še Gredič, ZOI turizem, hotel Kozana, Breg,” našteva Valentinčičeva. Dodaja, da so pred dnevi drug drugega spraševali, kdo naj bi bil nezadovoljen z delom Suhadolnikove.

En svet je bil za, drugi pa ne

Spomnimo, da je svet zavoda za turizem vodenje ustanove zaupal zdajšnji direktorici. Občinski svet pa na tajnem glasovanju z razmerjem glasov 7:7 ni potrdil izbire. O razlogih na seji niso razpravljali. Lilijana Kastelic (Brda Bricem) in Karlo Passoni (SD) sta kot člana tričlanske kadrovske komisije sveta izrazila svoji mnenji. Ta je predlagala, naj se soglasja k imenovanju ne da, pri čemer je Passoni menil drugače. Kasteličeva pa je svoje pomisleke do izbire utemeljila med drugim s tem, da so, denimo, ponudniki nastanitev v Brdih na njeno vprašanje o pomoči zavoda odgovorili, da niso zadovoljni z načinom dela in komunikacijo Suhadolnikove.

Naknadno nam je pojasnila, da ni imela v mislih vseh in da tudi ni govorila o hotelirjih. “Je pa poleg njih v Brdih še polno malih ponudnikov sob, ki so imeli pripombe in se niti ne želijo izpostavljati,” pravi.

Zakaj menjati?

A Klanjščka in Valentinčičevo zlasti preseneča, da je zavod, ki mu pripisujeta del zaslug za rast obiska Brd, ostal brez vodstva v občutljivem času. “V tako ključnih stvareh mora trezna glava presegati politiko. Ko se za vsakega gosta trudiš, vidiš, kako ti lahko to podre domine,” pravi Valentinčičeva.

Med drugim je pred vrati praznik češenj, enako briška poroka, ki jo je uvedel zavod. Predvsem pa je, poudarjata sogovornika, ustanova vodila in tudi začela različne dolgoročne projekte, ki niso nastali včeraj in katerih pravo usmeritev potrjujejo rezultati. Zdaj gost v Brdih v povprečju prenoči skoraj dve noči, denimo.

To pa ni prišlo samo od sebe, pač pa je zadaj stala ekipa ljudi z županom vred, ki se je trudila, To ekipo so vodili ljudje z vizijo, s širšim pogledom, trdita sogovornika, ki se hkrati sprašujeta, kako se bodo začeti projekti nadaljevali, zakaj je bilo treba posegati v ekipo.

Vila ogrožena?

“Pred nami je objekt, ki se ga vsi veselimo, to je vila Vipolže. A treba je stavbi dati vsebine, smo pred odpiranjem, in ravno zdaj se odstavi zelo odgovorno osebo, ki je to vodila,” kot primer dela zavoda, ki bi lahko bilo celo ogroženo, navaja Klanjšček. Kot meni, bo vila pomemben protokolarni objekt, ki lahko turizmu v Brdih prinese dodano vrednost, pritegne bolj petične obiskovalce.

Valentinčičeva jo vidi tudi kot izjemen prostor za prirejanje porok, na primer, ki jih je po njenih besedah v Brdih vse več ravno po uvedbi Briške poroke. To prav tako pripelje turiste, ki potrebujejo prenočišča, in letos, recimo, se bosta na dogodku vzela Slovenca, ki prihajata iz Argentine.

Sogovornika soglašata, da je vila lepa priložnost, in prav to, ustvarjanje priložnosti in pogojev za rast turizma, je po njunem mnenju glavna vloga zavoda. Ob tem izpostavljata, da se je v zadnjem obdobju ponudbo Brd nadgradilo tudi s pohodništvom in kolesarstvom. Po prepričanju Klanjščka, ki ob tem poudarja, da adut pokrajine ostaja ponudba vin, pa je pomemben tudi Sabotin, veliko lahko prinese Šmartno ...

Svet zavoda za turizem do včeraj še ni sprejel odločitve, kako zdaj ravnati. Ker noben kandidat ni bil izbran, bo treba ponoviti razpis za izbiro direktorja, nam je povedal predsednik zavoda Matjaž Četrtič. Vprašanje je le, kako to izpeljati: ali sočasno objaviti razpis in imenovati vršilca dolžnosti, ali najprej izbrati slednjega in kasneje pripraviti razpis.

Temelji za rast so mnogo starejši

Z omenjenim soglaša Elvis Bužinel, gospodar istoimenske plešivske turistične kmetije. Pravi namreč, da je okoli Plešivega vrsta neurejenih poti, ki bi jih lahko prek zavoda uredili za kolesarjenje, ki je v Brdih mogoče tudi pozimi. “Ravno takrat, januarja, februarja, marca, bi potrebovali zavod, da bi morda z določenimi paketi k nam pritegnil turiste,” je povedal. To je prav tako ustvarjanje pogojev.

Drugače kot sogovornika, pa Bužinel razmišlja o zaslugah ustanove pri rasti obiska Brd. Poudarja, da so vinarji, gostinci, ponudniki sob že veliko prej delali za to, da zanjo pet let dela ni dovolj, da so veliko naredili predvsem sami. Tudi nekdanje združeno nastopanje vinarjev pod znamko To je Medana je bilo mnogo pred zavodom. Kar je najbolj spodbudilo obisk Brd, in to do te mere, da mora Bužinel poleti, kot pravi, goste odganjati, pa je nastop ponudnikov na portalu booking.com.

Kot je še povedal, ob izbiranju vodje zavoda ni bil vprašan za mnenje. Je pa kritičen do dela ustanove, ker da doslej kaj dosti od nje neposredno ni imel. Ne edini.

AMBROŽ SARDOČ

---