En žlahtni stečaj

Za tri milijone evrov stečajni upravitelj prodaja obnovljeno srednjeveško vilo v Ceglem, ki ponuja sobe, hrano in vino višjega kakovostnega razreda, zaslovela pa je kot prizorišče nadaljevanke Ena žlahtna štorija. Razlog za prodajo so težave družbe Gredič d.o.o.. Ta je po javno dostopnih dokumentih sodeč največ dolžna lizing hiši, ki je tudi predlagala stečaj.

CEGLO > Obnova gosposke stavbe, ki jo zgodovina uradno imenuje vila Codelli, domačini pa ji nikoli niso rekli drugače kot “gredič” (gradič), od koder tudi njeno novo ime, je stala dobra dva milijona evrov. Velik zalogaj - očitno prevelik. Lastnik penziona s sedmimi sobami, restavracijo in vinsko kletjo, podjetje Gredič d.o.o., je od oktobra lani v stečaju.

Zamujeni obroki

Začetek postopka je predlagal Reiffeisen leasing z utemeljitvijo, da od aprila 2012 podjetje ne poravnava obrokov dveh najetih kreditov. Po preizkušenem seznamu terjatev, ki ga je stečajni upravitelj Grega Erman objavil avgusta, znašajo neporavnane obveznosti Grediča do lizing hiše malo več kot tri milijone evrov. Ker ima kreditodajalec na nepremičnine vpisano izločitveno pravico, bo šla večina kupnine od prodaje obnovljenega dvorca za vračilo lizinga.

Z nepremičninami sta svoje terjatve zavarovala tudi zavod za pokojninsko in invalidsko ter zavod za zdravstveno zavarovanje, drugih večjih upnikov pa takorekoč ni. Z izjemo elektroinštalacijske družbe Tenzor iz Maribora, ki ji Gredič dolguje štirideset tisočakov.

Dva meseca za iskanje kupca

Edini, ki bi lahko odgovoril na vprašanje, kaj je pri ambicioznem poslu šlo narobe, je Jurij Schollmayer. Odziva direktorja podjetja, s katerim so povezane tudi nekatere družbe, ki imajo v lasti Gredič d.o.o., še nismo uspeli dobiti. A očitno letni prihodki, ki nikoli niso dosegli pol milijona evrov, niso zadostovali za financiranje delovanja objekta in hkratno vračanje zajetnih finančnih obveznosti.

Stečajni senat se je odločil za prodajo z javnim zbiranjem ponudb. Naprodaj je stavba v celoti z opremo vred. Čas za oddajo ponudb je do konca novembra, varščina pa je 150.000 evrov.

Gredič so obnavljali tudi z evropskimi sredstvi. Iz strukturnega sklada za regionalni razvoj so investitorji dobili 750.000 evrov.

Prihajajo Rusi?

Izklicna cena za stavbo, veliko slabih 1300 kvadratnih metrov, je tri milijone evrov. Kar niti ni tako malo v primerjavi s 23 milijoni, kolikor so nedavno iztržili za prestižni Kempinski Palace v Portorožu s 183 sobami in apartmaji.

“Gredič je pomembno dopolnjeval ponudbo v Brdih. Ponujal je storitve nekoliko višjega kakovostnega razreda. Tja smo napotili marsikaterega poslovnega partnerja,” meni vinar Marjan Simčič, ob Tomažu Kavčiču z Zemona tudi manjši lastnik družbe Gredič.

Morda lastniki niso imeli sreče z izbiro izvajalcev gostinskih in turističnih storitev, morda je nekoliko šepala promocija ali jim ni uspelo doseči prestiža, ki bi opravičeval najmanj 100 evrov na noč za sobo. Vsekakor pa so imeli srečo s televizijo. Serija Planet TV Ena žlahtna štorija je namreč stavbo spremenila v turistično znamenitost, ki privablja na stotine obiskovalcev.

A kar vleče na televiziji, bi bilo v resničnosti precej manj zabavno. Ob vprašanju, kdo bi si lahko privoščil nakup stavbe, poznavalci razmišljajo, da morda Rus, Kitajec ali Arabec. Če bi se udejanjil scenarij nadaljevanke in bi dvorec dejansko postal zasebna družinska rezidenca, bi bila za briški turizem to vsekakor slaba novica.

VESNA HUMAR

---