Emilija in Lidija sta hrati praznovali 100. in 101. rojstni dan (video)

V novogoriškem domu upokojencev so s stoletniki doslej slavili kar 38 krat, njihova najstarejša varovanka, Katarina Marinič - Tinca iz Deskel, pa je leta 2009 dopolnila 110 let. A nikoli se še ni zgodilo, da bi na isti dan praznovali kar dva rojstna dneva s trimestno številko. Do včeraj, ko so voščili dvema močnima in iznajdljivima ženskama, ki sta potovali v svet in se nato srečno vrnili domov.

Odpri galerijo

NOVA GORICA > Lidija Susič, doma iz Bukovice, je aleksandrinka. Ena zadnjih še živečih Primork, ki so bile del velikega ženskega izseljenskega vala v Egipt. Zelo mlada je odpotovala v Aleksandrijo in nato v Kairo. V dveh desetletjih je živela v razkošnih vilah, spoznala bogate družine in služila celo na dvoru. Nato pa se je vrnila v domovino in zaživela mirno, srečno družinsko življenje. Njeno zgodbo je pod naslovom Botra Lidija zapisala in objavila nečakinja Valentina Ščuka. “Lidijina zgodba je imela srečen konec, znala si je skrbno načrtovati življenje,” je ob slavju povedala predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Darinka Kozinc in spomnila, da moramo biti našim prednicam hvaležni, saj so ohranile samostojnost ter s tem samobitnost primorskih Slovencev.

Posebno darilo je svoji mami Lidiji ob stotem rojstnem dnevu namenil Anton Susič. Po praznovanju so namreč v avli doma upokojencev odprli razstavo njegovih likovnih del.

Daleč od doma, v Rimu, si je kot mlado dekle kruh služila tudi Emilija Vuga, ki se je rodila v Šempasu, sredi prve svetovne vojne, leta 1915. Poročila se je s solkanskim krojačem. “Skupaj sta delala, tudi pozno v noč, v njuni delavnici pa se je poklica priučilo mnogo mladih deklet,” je povedala Emilijina nečakinja Nikolina. “Ja, vozili smo se,” je Emilija, za prijatelje Milka, povedala o sivi “lambreti”, ki sta jo imela z možem. Pritrdila je tudi, da sta najraje plesala in sta komaj čakala, da v hotelu Sabotin, ki je bil blizu njunega doma, zaslišita prve takte glasbe.

Slavljenkama so voščili podžupanja Ana Zavrtanik Ugrin ter predstavniki njunih domačih krajevnih skupnosti, društev in organizacij. Direktor doma Bojan Stante je obema zaželel, da bi voščila in lepe želje ponovili še velikokrat, vsaj do 111. rojstnega dne, praznovanje pa se je seveda zaokrožilo s pesmijo in velikima tortama. Ko je pihnila svečke, je Emilija na vprašanje, kakšna je njena rojstnodnevna želja, preprosto odgovorila: “Rada bi še živela.”

VESNA HUMAR

---