Dvojna zmaga sklada in Stan-inga

Dve zavrnjeni tožbi sta gotovo razočaranje za lastnike stanovanj v štirih stolpičih na Vojkovi ulici, ki so na sodišču iskali pravico zaradi plesnivih sten, neustrezne strehe in drugih napak pri gradnji stanovanjskih stavb. Zgodba pa, vsaj v prvem primeru, ni zaključena, saj so tožniki že vložili pritožbo. In precej verjetno je, da bo koprsko višje sodišče razsojalo o usodi še katerega od štirih blokov na tako imenovanih Havajih.

NOVA GORICA > Sodišče je v razvpiti zadevi blokov pod Ronketom prispelo na pol poti. Tožbe stanovalcev zoper Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica in družbo Stan-ing namreč tečejo v štirih ločenih postopkih, za vsak stolpič posebej. Od včeraj sta na prvi stopnji zaključena dva.

Pritožba zaradi izvedenca

Najprej je sodišče odločilo o tožbi lastnikov na naslovu 101b. Tu je razsodbo krojil postopkovni zaplet. Sodišče je namreč imenovalo izvedenca gradbene stroke, ki naj bi preveril, ali so na stavbah res pomanjkljivosti, ki jih lastniki navajajo v tožbi. A strokovnjak nikoli ni šel na ogled, saj se je v času menjavanja upravnikov stavbe zgodil nesporazum, zaradi katerega do sodišča ni pravočasno prišlo plačilo za izvedenca. Stanovalci so, ne po svoji krivdi, s poravnavo računa zamudili za deset dni in sodišče se je odločilo postopek zaključiti. Brez mnenja izvedenca pa ni moglo razsoditi drugače kot v prid toženim strankam.

Stanovalci so se na to sodbo že pritožili. Veliko bolj vsebinska pa je odločitev, ki so jo s sodišča strankam poslali včeraj in se nanaša na stavbo na naslovu Vojkova 105.

Pozabili pisati Stan-ingu

Sodišče je vsakršne odgovornosti odvezalo družbo Stan-ing, ki je za Stanovanjski sklad izvajala inženiring, pojavlja pa se tudi kot izvajalec del.

Družba je sicer kot prodajalec nastopala v nekaterih pogodbah in bi zato nosila odgovornost do kupcev, ugotavlja sodišče. A tako zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb kot obligacijski zakonik, ki ju je sodišče vzelo kot pravno podlago, določata, da mora kupec prodajalca pisno obvestiti o napakah. Ker lastniki stanovanj Stan-ingu nikoli niso pisali, so izgubili pravico do sodnega uveljavljenja svojih zahtev.

Zanka je v solidnosti

Kot je bilo že napovedano, je izid postopka določila presoja o tem, ali so napake pri gradnji blokov te vrste, da načenjajo solidnost gradnje, in ali so potemtakem zahteve lastnikov deset let po tem, ko so prevzeli stanovanja, še upravičene.

Sodišče je sicer ugotovilo, da so stanovalci stanovanjski sklad več let opozarjali na plesnive stene. Pa tudi, da je sklad težavo priznal, sicer se z lastniki ne bi sestajal in tudi ne bi naročil strokovnega pregleda stavb, ki ga je opravila družba IRMA in na podlagi katerega so lastniki sploh ugotovili, da imajo na pročelju precej pretanek omet.

A pretanek omet ni napaka, ki bi vplivala na solidnost gradnje, katerakoli druga ugotovljena pomanjkljivost pa tudi ne. Izvedenka je sicer v svojem mnenju napisala, da skupek napak vpliva na kakovostno in normalno rabo stavbe, a je sodišče ocenilo, da tega med zaslišanjem na glavni obravnavi ni uspela potrditi. Po zapletenih pravniških meandrih ta ocena pripelje do sklepa, da je tožba prišla z zamudo ter da tudi prejšnji odzivi lastnikov v komunikaciji s skladom niso bili ustrezni.

Obravnave v preostalih dveh zadevah se nadaljujejo. Pri eni od njiju se je zgodil domala enak zaplet z zamudo pri plačilu kot pri prvi, zato bo sodba najbrž napisana kmalu. Pri zadnji pa bo stavbo strokovno pregledal nov izvedenec, tokrat z zavoda za gradbeništvo. Čeprav so postopki vzporedni in je pričakovati, da bo sodišče v vsaki od štirih tožb razmišljalo in sklepalo na podoben način, pa ni samoumevno, da bodo odločitve identične.

Zahtevali so preveč

Odvetnik stanovanjskega sklada Jernej Velikonja je z odločitvijo zadovoljen in ocenjuje, da je “sodišče skoraj v celoti sledilo zagovoru.” Opozarja pa še na eno pomembno dimenzijo sodbe: “Sodišče ugotavlja, da je bil zahtevek nesklepčen. To pomeni, da so tožniki zahtevali odpravo napak ne po pravilniku, ki je veljal leta 2002, ko je bilo izdano gradbeno dovoljenje, temveč po sedaj veljavnem, strožjem pravilniku.” Lastniki namreč niso zahtevali le štirih centimetrov ometa, kot piše v projektni dokumentaciji, temveč namestitev 15-centimetrske izolacije iz stiroporja.

Lastniki stanovanj sodbe še niso prejeli in se zato nanjo še niso mogli odzvati.

VESNA HUMAR

---