Država daje manj in jemlje več

Nekatere občine na Primorskem bodo izgubile na sto tisoče evrov, če vlada in državni zbor izpeljeta nameravano spremembo Zakona o varovanju voda. Novela namreč predvideva, da občine ne bi več dobile dela prihodkov od izrabe naravnih virov, denimo koncesije za hidroelektrarne, temveč bi vse vzela država, natančneje vodni sklad. V občinah so jezni, še posebej zato, ker Ljubljana jemlje in stiska na vseh področjih, na področju urejanja voda pa že leta ne daje, kolikor bi bilo potrebno in prav.

Hidroelektrarne so za občine pomemben vir prihodkov. Če bo  država spremenila zakon kot 
namerava, ne bo več tako.  Foto: Leo Caharija
Hidroelektrarne so za občine pomemben vir prihodkov. Če bo država spremenila zakon kot namerava, ne bo več tako.  Foto: Leo Caharija

PRIMORSKA > “To za nas vsekakor ni dobra novica,” je na vprašanje, kaj meni o predlagani noveli Zakona o varstvu okolja, odgovoril župan občine Tolmin in državni svetnik Uroš Brežan.

V Tolminu in v Kanalu ob 700.000 evrov

Sprememba zakona, ki med drugim predvideva, da občine ne bi smele več obdržati 40 odstotkov koncesij za rabo ali izkoriščenje voda, kar jim po zakonu pripada kot nekakšno nadomestilo za vzdrževanje infrastrukture in obremenitev okolja, temveč bi celoten znesek padel v državni proračun, tolminski občini jemlje zajeten kupček denarja. “Za nas to pomeni 700.000 evrov na leto manj proračunskih prihodkov. Glede na to, da se z državo ne moremo dogovoriti o povprečnini ter da imamo v naslednji finančni perspektivi majhne možnosti pridobivanje denarja za naložbe, občinam res ostane le še denar za krpanje najnujnejših lukenj,” razmišlja Brežan.

Podobno pa tudi njegov kolega Andrej Maffi, župan v občini Kanal ob Soči, ki bo, če bo novela sprejeta, predvsem zaradi izgube denarja od velikih hidroelektrarn, ob podoben znesek kot tolminska.

Maffi: “Katastrofa za proračun”

“Nismo bili uradno seznanjeni s tem. Le slišal sem, da bi nam lahko odvzeli del koncesnine za izrabo reke Soče, se pa bojim, da bi to preko pristojnega odbora šlo hitro na vlado in bo tam sprejeto, ker nas je malo občin vpletenih v to. Smo obveščeni in smo prosili naše poslance, naj bodo na to pozorni, ter jim razložili, kaj nam ta denar pomeni. Za naš proračun bi to bila katastrofa: 500, 600, 700 tisoč evrov na leto. Država nam da le 3,7 milijona in če nam zmanjka 700.000 evrov, je to ogromno. Opozorili smo le poslance, drugega nismo mogli, ker od nikogar nismo nič pisnega prejeli,” pojasnjuje Maffi. Kot je še povedal, se je o tem že pogovarjal s kolegoma Brežanom in Matejem Arčonom iz Nove Gorice.

Poslanec Matjaž Nemec (SD) se je že izrekel proti noveli. “Razumem, da je treba predrugačiti financiranje podhranjenega vodnega sklada tudi v luči pereče problematike vse obsežnejših poplavnih površin ter potrebe po nadgradnji protipoplavne zaščite. Kljub temu pa država, tudi v spoštovanju zavez, ki jih je ob umeščanju hidroelektrarn dala občinam, da bodo te deležne sredstev iz naslova koncesij, te ne sme enostransko povoziti z zakonom v želji iskanja zgolj kratkoročnih in neprimernih rešitev,” je odločen.

Suša v vodnem skladu

Težava torej ni samo neposredno zmanjšanje občinskega proračuna, temveč tudi neuspešnost države pri razdeljevanju denarja iz vodnega sklada, kamor naj bi se po novem stekal tudi denar, ki je bil do sedaj občinski. Vodni sklad naj bi bil namenjen tudi naložbam na področju vzdrževanja vodotokov in večanja poplavne varnosti. “Z razdelitvijo teh sredstev nikakor ne moremo biti zadovoljni,” poudarja Brežan. Primorske občine že leta bijejo plat zvona ter državo pozivajo k učinkovitejšemu rednemu vzdrževanju rek in hudournikov ter h gradnji protipoplavnih nasipov in drugim ukrepom, ki bi ščitili ljudi in premoženje pred uničujočimi posledicami naraslih voda. In čeprav se občasno na mizi znajdejo obljube tega ali onega ministra, se ne zgodi nič.

V vodnem skladu naj bi bilo prihodnje leto 41 milijonov evrov, so suhoparno pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Program porabe denarja naj bi vlada sprejela konec leta. Na področju vod ima sicer ministrstvo na razpolago 58 milijonov, od tega bo večina šla za elektrarne na spodnji Savi in za sofinanciranje evropskih projektov, ostaja pa enajst milijonov za “druge ukrepe in investicije na urejanju voda.” Na naša konkretna vprašanja o tem, koliko denarja naj bi namenili rednemu vzdrževanju in koliko naložbam ter ali so sredstva manjša ali večja kot v preteklih letih, na ministrstvu niso odgovorili.

Denar požirajo “luknje”

“Vprašanje, koliko bo v letu 2016 dobilo povodje Soče, je sicer še preuranjeno, a kot kaže, ta znesek ne bo večji kot v tem letu, kvečjemu manjši. Kljub nekaterim drugačnim obljubam in zagotovilom ministrice,” je kritičen poslanec Danijel Krivec (SDS). Država, opozarja, se že leta obnaša neracionalno, v vodotoke vlaga premalo in večino denarja zapravi za sanacijo škode, ki je večja prav zaradi slabega vzdrževanja. “Podobno se dogaja pri cestah,” meni Krivec, ki je dilemo že večkrat sprožil na Odboru za infrastrukturo in okolje ter še bo, a dvomi, da so na obzorju rešitve.

Ker država infrastrukture ni vključila na prednostni seznam, ki ga je poslala v Bruselj, Krivec dvomi tudi v to, da bi lahko prepotrebni denar za celostno urejanje rek, od izvira do izliva, v prihajajoči finančni perspektivi dobili od Evropske unije. VESNA HUMAR, AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano